V Rusiji so zaprli vrata volišč in začeli preštevati volilne lističe. Stranka, ki jo vodi sedanji premier in najverjetnejši prihodnji predsednik države Vladimir Putin, bo po teh napovedih na volitvah sicer zmagala, a izgubila dvotretjinsko večino.
Napovedim navkljub je podpora volivcev Putinovi vladajoči stranki manjša, kot so pričakovali pred volitvami. Po delnih rezultatih je za Putinovo stranko glasovalo 47,3 odstotka volivcev, leta 2007 pa je prejela kar 64-odstotno volilno podporo. Namesto pričakovanih 315 sedežev v dumi bo po sedanjih rezultatih stranka prejela le 220 sedežev.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na drugi strani ocenil, da je zmaga vladajoče Enotne Rusije na današnjih parlamentarnih volitvah odsev dejanskih političnih razmer v državi in da je "demokracija delovala".
Čeprav Enotna Rusija ostaja najpomembnejša sila v ruski dumi, je Medvedjev že napovedal, da bo stopila v koalicijo z drugimi strankami. "Zaradi bolj zapletene sestave dume bomo morali stopiti v koalicijo in se povezati glede več zadev. To je parlamentarizem," je poudaril.
Dodal je, da mora duma še naprej živeti. "Potrebujemo močno Enotno Rusijo in dobre odnose s svojimi partnerji v dumi. Ne nazadnje naši državi vsi želimo dobro," je dejal Medvedjev
Putin je tako kot Medvedjev ocenil, da volitve odražajo dejansko stanje v državi. "Kljub težkim časom, krizi in dejstvu, da je vodilna politična sila, Enotna Rusija, imela in ima posebno odgovornost za spodrsljaje in težave, so volivci odločili, da ostanemo vodilna politična sila," je dejal. Menil je tudi, da bo volilni izid Rusiji omogočil stabilen razvoj.
Vprašljivo je tudi, ali bo stranka ohranila večino sedežev. Če se neuradni podatki po štetju glasov potrdijo, bo s tem Putinu zadan velik politični udarec, saj so pred volitvami volilni rezultat enačili tudi s testom njegove osebne avtoritete pred planirano vrnitvijo na predsedniški sedež naslednje leto.
Po prvih delnih neuradnih izidih na podlagi 18 odstotkov preštetih glasovnic je Enotna Rusija prejela 47,3 odstotka glasov, je sporočila osrednja volilna komisija. Komunisti so dobili 20,3-odstotno podporo volivcev, Liberalno demokratska stranka je dobila 13,4 odstotka, populistična Pravična Rusija pa 13,4 odstotka glasov. Te štiri stranke so edine, ki so presegle sedemodstotni volilni prag in si tako zagotovile petletni mandat v dumi.
Po besedah vodje volilne komisije Vladimirja Čurova bodo prve uradne izide sicer objavili po preštetju več kot 99 odstotkov glasov, kar bo najverjetneje v ponedeljek. Skupno je na današnjih volitvah v Rusiji lahko sodelovalo okoli 110 milijonov Rusov, ki so izbirali 450 predstavnikov dume, spodnjega doma parlamenta.
Hekerji napadli strani z nepravilnostmi
Komunisti so kmalu po zaprtju volišč na svoji spletni strani poudarili, da je na volitvah prihajalo do "množičnih in sistematičnih nepravilnosti" in nespoštovanja demokratičnih načel. "Iz regionalnih uradov smo prejeli na tisoče klicev o množičnih nepravilnostih," je poudaril namestnik vodje komunistov Ivan Melnikov. "Ves dan je bilo, kot bi dobivali poročila z vojnega območja," je dodal.
Volitve so minile v znamenju hekerskih napadov na spletne strani, ki so omenjale nepravilnosti na parlamentarnih volitvah v največji državi na svetu. Rusi tako lahko informacije o volitvah dobijo samo preko Kremlju naklonjenih medijev in Twitterja.
Žrtvi hekerskih napadov sta bili spletni strani priljubljene radijske postaje Eho Moskve in neodvisna organizacija za opazovanje volitev Golos. "Napad na spletno stran na dan volitev je jasen poskus preprečitve objave informacij o nepravilnostih na volitvah," je na Twitterju zapisal odgovorni urednik radia Eho Moskve Aleksej Venediktov. Radio je priljubljen med liberalno rusko opozicijo, čeprav je v lasti državnega energetskega velikana Gazprom.
Organizacija Golos pa je na Twitterju zapisala, da sta napadeni tako njena glavna spletna stran kot stran "Zemljevid kršitev", na kateri so omenjene volilne nepravilnosti širom Rusije. Po besedah tiskovne predstavnice Golosa Olge Novosadove ne deluje niti elektronska pošta organizacije, njeni predstavniki, povezani v regionalno mrežo, pa lahko komunicirajo le preko Skypa. Golos lahko tako o kršitvah poroča le še preko Twitterja in blogov.
Po podatkih osrednje volilne komisije je tako potekalo kar okoli 2800 volitev na različnih ravneh, na katerih se bo za različne položaje potegovalo 45.000 kandidatov.
Danes so bile napadene tudi spletne strani opozicijskega tednika New Times, do režima kritični novičarski portal slon.ru, stran publicpost.ru, moskovska revija za mlade Bolšoj gorod, medtem ko stran časnika Komersant ne dela že od četrtka, ko je bila tarča napadov hekerjev. Tudi številni ruski blogerji se pritožujejo, da njihovi blogi danes niso dostopni.
Premier Putin je v izjavi za javnost zunanje sile in mednarodno skupnost obtožil vmešavanja v izvedbo in v same priprave na volitve, poslanci dume pa so večkrat izpostavili, da je problematično to, da je potek volitev v Rusiji nadzirala organizacija s sedežem v tujini.
Proteste kaznovali z aretacijami
Volilna nedelja pa je bila vse prej kot mirna tudi na moskovskih ulicah. Policija je priprla okoli 30 članov Levičarske fronte, političnega gibanja, ki so se s pristaši ruske opozicijske Rdeče fronte zbrali v bližini Kremlja ter protestirali proti volitvam. Volitve so označili za farso, izgrednike pa so posebne policijske enote hitro zajele in s trga odpeljale v policijskih avtobusih. Dvanajst opozicijskih protestnikov je ostalo v priporu.
Po podatkih stranke Drugačna Rusija, ki se ji ni uspelo registrirati za volitve, naj bi zgolj na enem od moskovskih trgov prijeli več kot 170 demonstrantov, v Sankt Peterburgu pa so jih prijeli najmanj 30, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pa so v Moskvi in Sankt Peterburgu aretirali 50 ljudi, ki so se želeli udeležiti protestov, med njimi tudi pisatelja Edvarda Limonova.
Policija je poskušala proteste v Moskvi preprečiti tudi z močno poostrenimi varnostnimi ukrepi. Zgolj v prestolnici je bilo v ta namen nameščenih dodatnih 50.000 pripadnikov varnostnih sil, po celi državi pa 330.000. So pa pripadniki opozicije kljub temu delili letake proti "umazanim volitvam". Opozicija trdi, da so tokratne volitve najbolj umazane po koncu Sovjetske zveze.
Volilni molk so kršili tudi drugod po državi. Med drugim so pristaši opozicije onemogočali dostop do volišč ter silili volivce, da glasujejo za stranko Združena Rusija.
