Kot poroča Washington Post, ki se sklicuje na neimenovane predstavnike v administraciji ameriškega predsednika Baracka Obame, v pogovorih sodeluje devet članic EU. Štiri med njimi so se obvezale, da bodo sprejele zapornike, pet pa jih o tem še razmišlja.

Odločitev o pomoči ZDA pri zaprtju centra in s tem povezanim morebitnim sprejemom tam pridržanih oseb so v sklepih Sveta EU ministrov za pravosodje in notranje zadeve izrazile vse države članice EU in schengenskega prostora in ne zgolj Slovenija, pravijo na MNZ. (Foto: Reuters)

Omenjeni časnik ob tem tudi poroča, da sta Avstralija in Gruzija opravili "pozitivne pogovore" z Obamovo administracijo o sprejemu zapornikov. Ameriška vlada je poleg tega že navezala stike, saj namerava začeti pogovore tudi s številnimi južnoameriškimi državami, državami v Perzijskem zalivu, na Balkanu in na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Ameriške oblasti v zaporu Guantanamo na Kubi, ki so ga odprli januarja 2002 v času administracije nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, še vedno zadržujejo 229 zapornikov, okoli 80 pa jih je pripravljenih na izpustitev. Zapor je namenjen "sovražnim borcem" v ameriški "vojni proti terorizmu", Obama pa je po prevzemu položaja odredil, da morajo zapor zapreti do 22. januarja 2010.

MNZ: Te osebe niso več osumljene

"Osebe, ki so v centru za pridržanje Guantanamo Bay na Kubi in za sprejem katerih se dogovarjajo ZDA, niso več osumljene terorističnih dejanj, saj zoper njih ni bilo zbranih dovolj dokazov za nadaljevanje predkazenskega postopka. Gre torej za nekdanje pripornike,“ so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Kot pravijo, so preučili pravne vidike morebitnega sprejema oseb. Slovenska zakonodaja ne nudi pravne podlage za kakršno koli posebno obravnavo tovrstnih primerov, ampak veljajo splošna pravila, ki se nanašajo na postopke mednarodne zaščite ter zahtevajo podajo individualne vloge (ki se lahko poda tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu) in individualen postopek. Slovenija bi vsako prošnjo za sprejem preučila na podlagi pogojev in po postopku, ki ga določa zakon o mednarodni zaščiti, ki bi se po mnenju direktorata za migracije in integracijo MNZ lahko uporabil kot pravna podlaga v takih primerih. Osebi bi bil ob izpolnjevanju pogojev iz zakona tako podeljen bodisi status begunca ali status subsidiarne oblike zaščite.

"Ker gre za redni postopek, za Slovenijo ne bi nastali posebni stroški razen tistih, ki so v takih postopkih in v primeru priznanja takšne vrste mednarodne zaščite običajni. Obenem je slovenska policija pripravila celovito oceno tveganja, ki je označena z ustrezno stopnjo tajnosti. Vlada o sprejemu nekdanjih zapornikov iz Guantanama ni sklepala, je pa sprejela izhodišča za sodelovanje slovenske delegacije na zasedanjih sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki je na več sejah obravnaval vprašanje nekdanjih zapornikov iz Guantanama," so zaključili.