LJ
Weather
20° | 13°

 

Cunami, ki je terjal 250.000 življenj

Pred natanko petimi leti je cunami sejal smrt na jugovzhodu Azije. Voda je rušila vse pred sabo, povzročila je ogromno gmotno škodo in vzela dom skoraj dvema milijonoma ljudem.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fotogalerija (17)

  • Razbita ladja
  • Potres v JZ Aziji
  • Potres v JZ Aziji
  • Potres v JZ Aziji
  • Posledice cunamija
  • Iskanje svojcev
  • Sumatra po opustošenju
  • Potres v Indoneziji
  • Potres v Indoneziji
  • Indonezijski deček
  • Deklica iz Aceha
  • Šotor na Indoneziji
  • Indonezijec bere koran
  • Otroci rojeni po potresu v pokrajini Aceh
  • žalujoča Indijka ob žrtvi cunamija
  • Banda Aceh
  • Spomin na žrtve cunamijev
Poklon žrtvam cunamija

Poklon žrtvam cunamija na Tajskem (Foto: Reuters)

Če bi pred petimi leti že obstajal sistem za zgodnje obveščanje o nevarnosti cunamijev, bi bile posledice verjetno precej manj dramatične. Za prebivalce Aceha časa resda ni bilo veliko, a na Šrilanki, Tajskem in v Indiji bi lahko rešil na tisoče življenj.

A dobro leto dni tak sistem sedaj vendarle že deluje. In glede na to, da leži Indonezija na stiku velikih tektonskih plošč, bo zagotovo slej ko prej na preizkušnji, ali lahko prepreči tragedijo, podobno tisti izpred petih let.

Na obalah Indonezije je bilo postavljenih kakih 140 merilnih postaj, na bližnjih otokih merilci vodostajev, posebni širokopasovni seizmometri beležijo jakosti in epicentre potresov, manometri in z GPS opremljene boje pa sredi oceana merijo višino valov. Jedro sistema je posebej v ta namen razvita programska oprema, ki se na osnovi na ta način zbranih podatkov in ob upoštevanju še vrste drugih faktorjev odloči, ali sprožiti alarm za nevarnost ali ne.

Pred natanko petimi leti, dan po božiču leta 2004, je Indonezijo najprej stresel silovit potres, dobro uro kasneje pa je med turisti z vsega sveta priljubljene plaže zalil uničujoč cunami. Vodna masa je globoko v notranjost rušila vse pred sabo in terjala skupno kakšnih 250.000 življenj. Cunami je povzročil tudi ogromno gmotno škodo in vzel dom skoraj dvema milijonoma ljudem.

Številne spominske slovesnosti

Ljudje po vsej Aziji so se danes z žalnimi slovesnostmi in molitvami spomnili žrtev.

V pokrajini Aceh na indonezijskem otoku Sumatra je danes dan molitve in spomina. V Acehu, kjer je pred petimi leti umrlo najmanj 168.000 ljudi, molitve potekajo v mošejah in na pokopališčih. Indonezijski podpredsednik Boediono je žalno molitev vodil v pristanišču mesta Ulee Lheu.

Na Šrilanki, kjer je cunami terjal 45.000 smrtnih žrtev, so obletnico tragedije obeležili z dveminutnim molkom. Tamkajšnji radio in televizija sta ob 9.25 po lokalnem času (4.55 po srednjeevropskem), ko je pred petimi leti udaril uničujoči val, prekinila program.

Na Tajskem, kjer je val vzel okoli 8000 življenj, se je več tisoč ljudi v najbolj prizadeti pokrajini Phang-Nga severno od turističnega kraja Phuket na mrtve spomnilo z darovanjem v budističnih templjih.

Cunami je pred petimi leti 12.000 smrtnih žrtev zahteval tudi Indiji, več sto življenj pa je terjal celo na Afriškem rogu. Žrtve so sicer prihajale iz okoli 50 držav po vsem svetu, saj so bili med njimi številni turisti.

Potek dogodkov: Najhujši potres v zadnjih 40 letih

Poklon žrtvam cunamija

Umrlo je okoli 250.000 ljudi. (Foto: Reuters)

Peta obletnica katastrofalnega cunamija

Njeni trije otroci so umrli usodnega 26. decembra 2004. (Foto: Reuters/STA)

Jakost potresa, ki je jugovzhod Azije stresel okoli 8. ure zjutraj (2. ure ponoči po srednjeevropskem času), naj bi bila po prvih meritvah 6,4 po Richterjevi lestvici. Kasneje se je izkazalo, da je bila precej več in naj bi na omenjeni potresni lestvici celo presegla deveto stopnjo. To je bil najhujši potres v zadnjih 40 letih. Epicenter potresa je bil v Indijskem oceanu, kakih 150 kilometrov od Sumatre.

Po potresu se je v Indijskem oceanu izoblikoval silovit cunami z do deset metrov in več visokimi valovi. Sistema, ki bi ljudi opozoril na nevarnost cunamija, takrat še ni bilo. Prve so bile na udaru obale province Aceh na severu Sumatre, ki so bile že tako ali tako opustošene od tri desetletja trajajoče državljanske vojne.

V zelo kratkem času je bilo samo v Acehu izgubljenih več kot 160.000 življenj. V opustošeni vasi Lampuk, katere fotografije so kmalu obkrožile svet, je umrl vsak peti vaščan. Ko se je val, ki je z zemljo zravnal območje kar sedem kilometrov globoko v notranjost, umaknil, je stala le še tamkajšnja mošeja.

Cunami pa se ni ustavil na obalah Indonezije. Potoval je naprej po Indijskem oceanu in dobri dve uri po potresu dosegel tudi Šrilanko. Na Šrilanki je bila hudo prizadeta predvsem najpomembnejša gospodarska veja – turizem. Podobno velja za Tajsko, kjer so bile uničene med zahodnimi turisti priljubljene destinacije, kot so Phuket, Khao Lak in otočje Phi Phi.

Veliko opustošenje je nastalo tudi v Indiji, predvsem na jugu v obalni metropoli Chennai v zvezni državi Tamil Nadu ter na Andamanskih in Nikobarskih otokih. Čeprav je cunami za pot do Indije potreboval kar tri ure in več, je bilo število žrtev visoko.

Obnova opustošenih območij

Škoda naj bi dosegla skoraj deset milijard dolarjev, čeprav točne številke nikoli ne bodo znane. Mednarodna skupnost je dala za obnovo prizadetih območij na razpolago več kot 13 milijard dolarjev, od tega je bilo kakih osem milijard dejansko porabljenih.

Fotogalerija (6)

  • Poklon žrtvam cunamija
  • Poklon žrtvam cunamija
  • Poklon žrtvam cunamija
  • Poklon žrtvam cunamija
  • Peta obletnica katastrofalnega cunamija
  • Peta obletnica katastrofalnega cunamija

Indonezijska agencija za obnovo po cunamiju je s približno sedmimi milijardami dolarjev med drugim zgradila 140.000 novih domov, 1759 šol, 363 mostov in 13 letališč. Večino materialne škode so tako do danes pospravili in obnovili, čeprav so obnovo spremljale številne napake, veliko denarja pa je izginilo neznano kam. A psihološke in čustvene rane preživelih v Acehu in drugje ostajajo in se verjetno nikoli ne bodo povsem zacelile.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 9
 
dejte dejte no ,naravne katastrofe in posledicno cunamiji so bli od pamtiveka v zgodovini ,a zdaj pa kao teorije zarote kako Ljudje sami to delajo...???
 
že pet let je minilo omg kako gre hitro čas, zdaj bomo že l.2010, kdaj je bilo leta 2000....hitro gre čas naprej.
Jules_Verne 26.12.2009 13:16:07
Tudi jaz menim, da premikanje plošč povzroča čluvek, še posebej slaba karma, zato preden grem spat malo pomolim k stvarniku da malo uredi te zadeve s tektonskimi ploščami.

Je pa tudi res, da se tektonske plošče začele premikati šele ko so komunajzarji prišli na oblast, prej je bilo milijone let mir, narava se nam maščuje.
Georgije="1. zemlja ni oseba ki se odloča kaj bo počela
2. človek nima absolutno nobenega vpliva na premikanje tektonskih plošč in potrese."
Popolnoma zgrešeno, očitna nevednost, Zemlja je 'živo bitje' s svojimi sistemi, s svojo evolucijo če tako hočete, v tem času prehaja na višji nivo, peto dimenzijo obstoja. Njen ciklus na tem nivoju se zaključuje.
Oja, človek ima kar dobršen vpliv na planet, na potrese, itd., dolgo je denimo rabil da je povezal jedrske poskuse in potrese, ko je dojel da jederska eksplozija odda tudi valovanja, ki jih nevidimo, ki lahko nekaj krat zaokrožijo planet, in povzročijo katatrofe, kar nekaj potresov je posledica teh jedrskih poskusov. In še bi se našli primeri.
Žal človek vedno dojame svoje napake, ko je že prepozno.
Vsako dejanje ima ustrezne posledice, kot ima vsaka setev tudi žetev.
Spet ponavljajo uradno resnico, ki velja za zelo vprašljivo, kajti znano je da je to ne povsem naravni fenomen,
oz. je vanj vpleten človeški faktor. Vnesite v google naslov 'Vrnimo se malo na cunami' in si preberite nekaj
dejstev. Nato se zamislite na današnjim sistemom.

"veliko denarja pa je izginilo neznano kam"
Ta zgodba ne preseneča, saj se več ali manj ponavlja ob vsaki katastrofi, zato nekateri nismo ravno pristaši
kapitalistične muhe, darovanja denarja. Izginuli denar je potrebno iskati na izvoru, če količkaj razumete sistem,
se denar vrača nazaj tja, od koder je prišel, razumete.

"Če bi pred petimi leti že obstajal sistem za zgodnje obveščanje o nevarnosti cunamijev, bi bile posledice
verjetno precej manj dramatične."
Saj je, na nek način, če so vsi privilegirani pravočasno bili obveščeni, za kar obstajajo pričevanja in dokazi.
Sporno je bilo zakaj niso obvestili javnosti, saj je bilo znano, da so vsi, praktično, imeli TV ali radio, zato so žal
vse zgolj laži oblasti.
Ali res lahko zaupate, v tej luči in v tem sistemu, še tako tehnično dobremu sistemu obveščanju, v tem sistemu,
saj vem na kakšni pravilih temelji in deluje sistem obveščanja. Vse je odvisno kdo in kje ste, na katerem nivoju, če ste navaden državljan, sicer boste obveščeni, ampak po tistem reklu, pet minut pred dvanajsto. Oni se potem lahko brez slabe vesti izgovarjajo, saj smo jih obvestili, ampak ... ampak kaj, nadaljevanje menda poznate.
Skratka pamet v roke, njihove obljube so eno, resnica pa nekaj povsem drugega.

Gre za en primer, a nikakor osamljen, spomnite se denimo odmevnega New Orleansa (Katrine), (kjer je ravno
tako bil vpleten človeški dejavnik, nasipi niso sami padli), katastrofe, okoli katere je bilo ogromno manipulacij in
špekulacij, pri čemer se na koncu izkaže, da je uradna resnica, laž, neuradna resnica pa dejanska resnica. Ob
tem lahko veliko izvemo v kakšnem svetu živimo.
 
Georgije ni oseba ne, niti nima možganov... Pa vendar ni smet! Vsaj ne bi nam smela bit! Pa večina razmišlja o njej kot o smeti in ne kot o planetu, ki nas hrani in nam daje možnost živeti!
Da pa prenaseljenost in preveliki posegi ne vplivajo na premikanje tektonskih plošč pa jaz pač ne verjamem!
 
Georgije
26.12.2009, 10:37
0

@nekdo...:
1. zemlja ni oseba ki se odloča kaj bo počela
2. človek nima absolutno nobenega vpliva na premikanje tektonskih plošč in potrese

Z nečim definitivno vpliva, ne moreš mirno reči "NE".
Feels_good_man 26.12.2009 10:37:12
@nekdo...:
1. zemlja ni oseba ki se odloča kaj bo počela
2. človek nima absolutno nobenega vpliva na premikanje tektonskih plošč in potrese
 
Nažalost se bo vse bolj pogosto dogajalo, da se bo Zemlja hotela očistit sama, enostavno zato ker na s je preveč in z njo ne znamo ravnati.
Več komentarjev