Evropska policijska agencija Europol je danes odprla nov center za boj proti mednarodnim kriminalnim združbam, ki tihotapijo migrante. Vodil ga bo Slovenec Robert Črepinko, sicer nekdanji šef Nacionalnega preiskovalnega urada.
"Evropolova raziskava kaže, da 90 odstotkom migrantom na poti v Evropo pomagajo kriminalne organizacije," je dejal direktor Europola Rob Wainwright.
Center je namenjen izboljšanju sodelovanja in komuniciranja med državami članicami EU, evropskimi agencijami in mednarodnimi organizacijami. Vključeval bo tudi skupino strokovnjakov, ki na Europolu od marca lani vodijo boj proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju.
Tihotapske združbe so lani po navedbah direktorja Europola z begunsko krizo zaslužile med tri in šest milijard evrov, identificirali pa so okoli 12.000 osumljencev.
V Evropo, ki se spopada z velikim valom beguncev, je lani prišlo več kot milijon ljudi. Številni so izbrali nevarno pot iz Turčije prek Egejskega morja v Grčijo.
Renzi zaradi nasprotovanja begunskim kvotam za odtegnitev sredstev EU višegrajskim državam
Države Srednje in Vzhodne Evrope, ki niso pripravljene sprejeti prosilcev za azil, bi bilo treba zaradi tega pomanjkanja solidarnosti kaznovati z zmanjšanjem sredstev EU, ki jih prejemajo, je danes ocenil italijanski premier Matteo Renzi.
Države Višegrajske četverice – Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, so se uprle načrtom Evropske komisije za prerazporeditev prosilcev azila iz Italije in Grčije po celotni EU.
"Če ne pokažeš solidarnosti, ko gre za migracije, mislim, da je povsem legitimno, da večje države ne pokažejo solidarnosti, ko gre za prispevke iz proračuna EU," je na novinarski konferenci za tuje medije v Rimu dejal Renzi.
Kot je povedal italijanski premier, je to vprašanje omenil na vrhu EU v Bruslju prejšnji teden in posvaril, da bo Rim v odgovoru na protimigrantsko držo Višegrajske četverice na prihajajočih pogovorih o proračunu EU za obdobje 2020-2026 igral trdo igro.
Spomnil na strah pred "poljskimi vodovodarji", ki bodo odvzemali delovna mesta
Višegrajske države bi morale biti po mnenju Renzija hvaležne voditeljem starejših članic EU, ki so "tvegali in včasih tudi ostali brez službe, ko so zagovarjali njihov vstop v povezavo leta 2004, in to kljub nasprotovanju javnega mnenja, prestrašenega zaradi prikazni 'poljskih vodovodarjev', ki bodo odvzemali delovna mesta".
"Ni si mogoče predstavljati, da bi Nemčija, Avstrija, Švedska, Italija same prevzele vso breme migrantov in beguncev ter hkrati dajale ekonomsko pomoč vsem preostalim," je še poudaril italijanski premier.
Komentiral je tudi odločitev Avstrije, da omeji vstop beguncev na svoja tla in okrepi nadzor na mejah s Slovenijo in Italijo. Kot je dejal, je bil Dunaj zaradi migrantov pod velikim pritiskom, a se je odločil za napačen odgovor.
"Ne moremo sprejeti načela ograj in kvot za prosilce za azil. Upam, da bomo do prihodnjega Evropskega sveta zelo resno delali na rešitvi avstrijskega problema, a ne bo lahko," je dodal Renzi, ki se je sicer zavzel tudi za nadaljnjo širitev EU, in sicer na Albanijo, Srbijo in Črno goro.
Renzi je bil v zadnjih mesecih vodilni kritik evropske politike na področju migracij, energetike, bančnih regulacij in proračunske discipline. Zaradi tega je bil vedno bolj v navzkrižju z Evropsko komisijo in Nemčijo.
Na novinarski konferenci za tuje medije, ki jo je sklical ob drugi obletnici njegove vlade in pred petkovim obiskom predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Rimu, pa je poudaril, da ne dvori evroskeptičnim mnenjem, da pa si iskreno želi reforme EU.
"Zavračam idejo varčevanja, ki je namenjeno samo samemu sebi, saj je kot operacija, ki ubije bolnika," je poudaril. Evropa po njegovih besedah ni nastala samo zato, da ima pod nadzorom primanjkljaje, temveč je nastala iz ideala in "če izgubimo ta ideal, je z nami konec".
Ob priprtju meja na balkanski poti vse več migrantov v Grčiji
V pristanišču Pirej pri Atenah pa se je nakopičilo več tisoč migrantov, ki so ta konec tedna prispeli iz Turčije, saj države na t. i. balkanski poti, ki bi jih morali prečkati na svoji poti na zahod in sever Evrope, vse bolj pripirajo svoje meje.
S trajekti je z grških otokov v Egejskem morju v Pirej danes zjutraj prispelo kakih 4000 novih migrantov. Če bi zadeve potekale kot doslej, bi te ljudi z avtobusi prepeljali proti severu na mejo z Makedonijo, nakar bi pot nadaljevali naprej proti severu oz. zahodu. A avtobusov tokrat ni bilo. Grške oblasti naj bi jih odpovedale v želji, da preprečijo kopičenje ljudi in morebitne nasilne izgrede na grško-makedonski meji.
Kot je v nedeljo zvečer na televiziji povedal grški minister za migracije Joanis Muzalas, je namreč na meji že več 5000 ljudi, za katere ne vedo, ali oziroma kdaj bodo lahko nadaljevali pot. Obenem je Makedoniji, ki po novem prek meje spušča le še ljudi iz Sirije in Iraka, iz Afganistana pa ne več, očital, da krši zavezo držav, dano na nedavnem vrhu EU, da vsaj do vrha s Turčijo 6. marca ne bodo zapirale svojih meja za begunce iz Sirije, Iraka in Afganistana.
Od polnoči sicer veljajo nova pravila, ki so jih minuli teden dogovorili direktorji policij držav na t. i. balkanski poti – Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Med temi je tudi izdaja posebnega dokumenta beguncem ob prečkanju grško-makedonske meje na prehodu Idomeni-Gevgelija.
Ta s fotografijo opremljen dokument naj bi nato veljal kot nekakšen potni list za celotno balkansko pot, kar med drugim pomeni, da ga bodo mejni organi vsake od držav na tej poti ob vstopu begunca v državo in izstopu iz nje ožigosali. Mediji že poročajo o več zastojih na begunski poti, med drugim tako na makedonski kot na srbski strani meje med Makedonijo in Srbijo. Razlogi zanje zaenkrat niso povsem jasni, verjetno pa so povezani z novimi, strožjimi pravili in nadzorom.
