Clintonova osvojila še Washington, Sanders poraza še noče priznati

Nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton je na zadnjih demokratskih strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata v prestolnici Washington prepričljivo premagala senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa, ki pa tudi v torek ni kazal znamenja popuščanja, čeprav lahko nominacijo osvoji le še v primeru višje sile.

To pomeni, da se Clintonovi kaj zgodi, ali v primeru kazenske ovadbe zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, kar pa skoraj ni verjetno.

Clintonova je v Washingtonu osvojila veliko večino glasov in pobrala veliko večino delegatov, kar pa več ni pomembno, saj jih je imela dovolj že pred volitvami pretekli torek.

Sanders je bil v torek v Washingtonu in je zjutraj napovedal, da bo nadaljeval boj za preobrazbo demokratske stranke, zaradi česar se že pojavljajo karikature s Clintonovo v Ovalni pisarni Bele hiše in Sandersom, ki gleda skozi okno od zunaj in kriči, da se revolucija nadaljuje. Clintonova pa pravi:"Daj Bernie, nehaj no že enkrat."

Jo bo podprl?

Po zaprtju volišč sta imela Clintonova in Sanders napovedano srečanje na štiri oči in morda bo po njem znano ali jo bo senator podprl ali pa bo še naprej zadrževal podpornike na svoji strani, da izsili takšno preobrazbo stranke, ki bo šla bolj na levo, kot bi to morda ustrezalo Clintonovi.

Med drugim si želi, da bi se stranka znebila predsednice Debbie Wasserman Schultz, s katero sta si bila v času kampanje večkrat v laseh, saj jo je obtožil, da je na strani Clintonove. Sanders meni, da republikanec Donald Trump nima nobene možnosti za zmago in si demokrati lahko privoščijo čakanje s poenotenjem, ki tudi republikancem doslej še vedno ni docela uspelo.

Dvoma o zmagovalcu sicer že dolgo več ni, saj je Clintonova dobila volitve in zborovanja v 34 državah in ozemljih ZDA, Sanders pa v 23. Zbrala je 2795 delegatov za strankarsko konvencijo konec julija v Philadelphii, kjer jo bodo potrdili kot kandidatko. Za zmago je bilo potrebnih 2383 delegatov, Sander pa jih je zbral 1877.

Sanders je kritiziral lastno stranko zaradi super-delegatov, to je strankarskih veljakov, ki so se večinoma zgrnili okrog Clintonove še preden so se strankarske volitve začele. Vendar pa je Clintonova osvojila skoraj 400 delegatov več od Sandersa pošteno z volitvami in zborovanji. Poleg tega so jo podprli tudi skoraj štirje milijoni volivcev več kot Sandersa (okrog 16 proti 12 milijonom).

Clintonova povečuje prednost pred Trumpom v anketah

Clintonova je tudi v anketah začela povečevati prednost pred republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Anketa televizije NBC ji daje prednost sedmih odstotkov, anketa tiskovne agencije Bloomberg pa kar 12-odstotno.

Anketa NBC je zajela le Clintonovo in Trumpa ter ugotovila, da bi za nekdanjo državno sekretarko glasovalo 49 odstotkov volivcev, za Trumpa pa 42 odstotkov. Med zmernimi volivci ima Clintonova prednost 58 proti 33 odstotkom, zmanjšala pa je zaostanek med belimi volivci in moškimi. Kar 54 odstotkov anketiranih meni, da bo zmagala Clintonova, 40 odstotkov pa, da bo to Trump.

Anketa agencije Bloomberg je vključila tudi kandidata svobodnjaške stranke Garyja Johnsona, ki je dobil devet odstotkov podpore, Clintonova 49 odstotkov, Trump pa 37 odstotkov. Clintonove v tej anketi ne bi nikoli v življenju volilo 43 odstotkov vprašanih, Trumpa pa 55 odstotkov.

50 odstotkov anketiranih sicer nasprotuje prepovedi prodaje orožja terorističnim osumljencem, 48 odstotkov pa to prepoved podpira tako kot Clintonova. V razmerju 47 proti 44 odstotkom imajo prednost tudi udeleženci ankete, ki menijo, da ZDA delujejo šibke v vojni proti terorizmu, ker vlada ne uporablja izraza "islamski" skrajneži.

Rasistične izjave

Obe anketi sta bili izvedeni v zadnjih dneh, ko se je Trump ubadal s točo kritik zaradi napadov na sodnika v tožbi, ki so jo proti milijarderju vložili udeleženci njegovega nepremičninskega tečaja imenovanega Trumpova univerza. Trump je v ZDA rojenega sodnika obtožil, da je Mehičan, ki ga sovraži in mu ne bo pošteno sodil.

Zaradi teh izjav so se od Trumpa ogradili republikanski voditelji, predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan pa jih je označil za rasistične. Potem je prišlo do terorističnega napada v Orlandu, ko si je Trump najprej čestital, da je predvidel nove napade islamskih teroristov, nato pa namignil, da je predsednik ZDA Barack Obama na strani teroristov.

Ponovil je, da muslimanom ne bo dovolil vstopa v ZDA in republikanci so se ponovno razbežali stran od njega. Vodja senatne večine Mitch McConnell pravi, da ne bo več komentiral predsedniške tekme.