Hrvaška vlada je po telefonski seji v sabor poslala predlog o potrditvi soglasja za podpis sporazuma o arbitraži med vladama Hrvaške in Slovenije ter predlog za soglasje k izjavi o neprejudiciranju, ki bi jo Hrvaška dala pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži, so sporočili s sedeža hrvaške vlade. Dodali so, da so v sabor poslali angleško in hrvaško različico omenjenega sporazuma in izjave. Napovedali so še, da bodo v saborski razpravi sodelovali premierka Jadranka Kosor, zunanji minister Gordan Jandroković, pravosodni minister Ivan Šimonović in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Davor Božinović.
Pred tem je Kosorjeva dejala, da bo sabor o arbitražnem sporazumu verjetno razpravljal v ponedeljek.
Predsednik SDP Zoran Milanović pa je odpovedal za danes napovedano srečanje s Kosorjevo, za katerega sta se sicer dogovorila v sredo. Takrat vodja največje hrvaške opozicijske stranke ni želel podpreti sporazuma o arbitraži. Kot je dodala premierka, bi se spodobilo, da bi se oseba opravičila, če ne more priti na vnaprej dogovorjeno srečanje, česar pa Milanović po njenih besedah ni storil.
Milanović je v četrtek novinarjem povedal, da bo podpora SDP arbitražnemu sporazumu v saboru odvisna predvsem od tega, kako ga bo Kosorjeva predstavila poslancem, ter od tega, ali se bo opravičila državljanom za škodo, ki jo je HDZ storil v zadnjih šestih letih.
Da bi vlada dobila podporo dveh tretjin poslancev, potrebuje tudi glasove socialdemokratov. Vendar pa naj bi bila po razlagi podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa (HDZ) v primeru soglasja vladi za podpis arbitražnega sporazuma dovolj navadna večina, kar pomeni 39 poslancev. Kot je pojasnil Šeks, v primeru arbitražnega sporazuma namreč ne gre za spreminjanje meje, temveč za njeno določanje.
Kaj je člen 3b?
Hrvaški politiki in javnost so na nogah. Razlog: predlog arbitražnega sporazuma. Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kosorjeva pa se soočata s kritiki, ki nimajo milosti.
Včeraj so hrvaški mediji objavili kopijo predloga arbitražnega sporazuma. Največ zanimanja so pokazali za prvo stran, kjer je tudi zapisan najbolj sporen člen predloga – člen 3b.
V omenjenem členu piše, da je naloga arbitražnega sodišča med drugim tudi določiti stik Slovenije z odprtim morjem. Tako naj bi si Slovenija zagotovila dostop do odprtega morja. Mediji pa poudarjajo, da še naprej ni jasno, kaj naj bi angleška beseda 'junction' sploh pomenila. To naj bi odločila arbitraža, saj naj bi slovenska beseda 'stik' imela drugačen pomen kot pa hrvaška 'veza'.
Prodekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Miha Pogačnik je že 5. oktobra v pogovoru za 24ur.com komentiral formulacijo zgoraj omenjenega stavka. "Omenjati zgolj neki 'stik' ne pomeni nujno, da bi Slovenija lahko potrdila teritorialni izhod v mednarodne vode. Če ostaja formulacija samo kot 'stik z odprtim morjem', potem ni najboljša, ker ni napisano, da gre dejansko za teritorialno povezavo. Beseda 'stik' ni zadostna, temveč je treba govoriti o izhodu oziroma o teritorialnem izhodu na odprto morje. 'Stik' pa je lahko kar koli, lahko gre samo za neke plovne pravice. Lahko tudi ne pomeni prehoda ali pa izhoda. Stik je lahko teoretično v samo eni sami točki, ladja pa čez točko ne more pluti. Dikcija je premalo natančna in po mojem mnenju za Slovenijo slaba,'' nam je takrat povedal Pogačnik.
Grožnje z referendumom
Če bo slovenska vlada podpisala arbitražni sporazum s Hrvaško in ga predložila v potrditev slovenskemu parlamentu, bomo glasovali proti, če bo sporazum takšen, kot se zdaj najavlja, je že včeraj sporočil prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Poudaril pa je, da je referendum o arbitražnem sporazumu skoraj neizbežen."V vsakem primeru bo do referenduma prišlo in mislim, da je bolje, da pride do referenduma o arbitražnem sporazumu kot pozneje do referenduma o vstopu Hrvaške v EU, kar bi bil potem dejansko poraz za obe strani," je dejal. Včeraj se je Janša v Bruslju pogovarjal tudi s Kosorjevo, toda očitno ga hrvaška premierka ni prepričala.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.