Pogajanja institucij posojilodajalcev in Grčije se nadaljujejo in bodo potekala čez noč, če bo treba, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem po koncu približno enournega sestanka finančnih ministrov držav v območju evra, ki ni prinesel preboja."Dogovora še ni. A odločeni smo nadaljevati delo in storiti vse, kar je treba," je poudaril.
Institucije in Grčija naj bi v četrtek do 11. ure pripravile dokumente, potrebne za dogovor. Evroskupina se bo znova sestala v četrtek ob 13. uri, že četrtič v enem tednu.
Tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je potrdil, da bodo upniki z Grčijo nadaljevali pogajanja s ciljem dogovora v četrtek dopoldne.
Še nocoj naj bi se znova sestal vrh pogajalcev, grški premier Aleksis Cipras z vodilnimi predstavniki treh institucij posojilodajalcev, Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke.
Finančni ministri držav v območju evra so sicer že tretji krizni sestanek o Grčiji v enem tednu začeli z zamudo, končali pa so ga zelo hitro. Predhodna tehnična in politična usklajevanja so izjemno težavna in za zdaj ne kaže, da bi prinesla preboj.
Belgijski finančni minister Johan Overtveldt je poudaril, da je treba doseči dogovor, ki bo dober za grško gospodarstvo in prihodnost območja evra, ter opozoril, da ne mara rokov. "Bomo videli, kako daleč lahko pridemo danes, sicer gremo jutri naprej," je dejal.
Belgijski finančni minister je tudi opozoril, da ni mogoče reči, da je program, ki ni bil ustrezno izveden, slab, ter okrcal grške vlade, ne le sedanje, da so le zelo delno izvedle, kar je bilo predvideno v programu pomoči.
"Še naprej si bomo prizadevali za rešitev, ki je mogoča in nujna," je ponovil komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici to, kar pove pred vsakim sestankom.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ni optimističen, da bo dogovor posojilodajalcev in Grčije o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč mogoče doseči danes. Ocenjuje, da od ponedeljka ni veliko napredka. Preboja za zdaj ni, pogajalci čakajo usmeritve od finančnih ministrov držav v območju evra.
Grčija zavrnila zahteve upnikov
Tik pred odhodom grškega premierja Aleksisa Ciprasa v Bruselj na pogovore z vodilnimi predstavniki institucij posojilodajalcev je Grčija sporočila, da zavrača najnovejše zahteve upnikov.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je zavrnil grške predloge glede reševanja dolžniške krize, je razvidno iz današnjega kritičnega odziva grškega predsednika vlade Aleksisa Ciprasa. "V tej nenavadni odločitvi se lahko skrivata dve stvari: morda nočejo dogovora, morda pa služijo določenim interesnim skupinam v Grčiji," je bil oster.
Cipras se čudi temu, da je IMF tik pred srečanjem s posojilodajalci in večernim zasedanjem evroskupine sprejel takšno odločitev. "Nenehno zavračanje primerljivih ukrepov s strani določenih institucij se ni še nikoli zgodilo - ne na Irskem ne na Portugalskem," je zatrdil grški premier.
Kaj so zahtevali mednarodni upniki?
Institucije Grčijo pozivajo k odpravi predčasnega upokojevanja in zvišanju upokojitvene starosti z 62 na 67 let do leta 2022, namesto do leta 2025.
Zahtevajo tudi zvišanje davka na dodano vrednost za restavracije na 23 odstotkov, namesto 13 odstotkov, čemur v Atenah nasprotujejo iz bojazni pred negativnimi vplivi na turizem.
Prav tako institucije pozivajo k čimprejšnjemu zvišanju sedaj 26-odstotne stopnje DDV za podjetja na 28 odstotkov, medtem ko Grčija predvideva zvišanje na 29 odstotkov od leta 2016.
Zatika se tudi pri stališčih do nižanja izdatnega obrambnega proračuna. Posojilodajalci ga želijo oklestiti za 400 milijonov evrov, Grčija pristaja le na 200 milijonov evrov.
Je še upanje za dogovor?
Finančni ministri držav v območju evra se bodo drevi v Bruslju že tretjič v tednu dni sestali v upanju na dogovor z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, da bi se izognili bankrotu države, ki lahko privede do njenega izstopa iz območja evra in EU. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor.
Vprašanje je tudi, kako bo dogovor, če bo dosežen, sprejet v grškem parlamentu, ki mora potrditi ukrepe, h katerim se v pogajanjih s posojilodajalci zaveže grška vlada.
Časa je le še šest dni. Konec meseca se namreč izteče sedanji evropski program pomoči Grčiji. Poleg tega mora država konec meseca izpolniti finančno obveznost do IMF v vrednosti približno 1,6 milijarde evrov.
ECB povečala nujno likvidnostno pomoč za grške banke
Evropska centralna banka (ECB) pa je danes spet povečala nujno likvidnostno pomoč (ELA) za grške banke. Gre za peto povečanje obsega v tednu dni, tudi tokrat pa ni znano, za koliko je povečala obseg. Medtem pa bodo finančni ministri držav v območju evra danes znova govorili o dogovoru z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč.
Grški varčevalci, ki se bojijo posledic morebitnega izstopa države iz območja evra, še naprej dvigujejo denar z bančnih računov. Minuli teden so z računov dvignili do šest milijard evrov.
Padec indeksov na newyorških borzah
Ker med vlagatelji odmeva, da je IMF zavrnil nekatere grške predloge glede reševanja dolžniške krize, je trgovanje na newyorških borzah zaznamovalo padanje indeksov.
KOMENTARJI (386)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.