"Ne le, da je šel predaleč, šel je na teren, ki ni njegov," je bil oster Jacques Chirac. "Ni imel nobenega poslanstva za to, da bi EU nalagal kakršnokoli obveznost ali pot. To je tako, kot če bi jaz pojasnjeval ZDA, kako naj urejajo svoje odnose z Mehiko," je pristavil Chirac ob robu vrha zveze NATO v Carigradu. Sicer je Chirac potrdil, da bi bila integracija Turčije v EU zaželena in da ima ta država zgodovinsko evropsko poslanstvo.
Francoska desnica – tudi Chiracova stranka UMP – sicer nasprotuje vstopu Turčije v unijo, vendar pa je francoski predsednik kljub temu dejal, da bodo pogajanja dolga in težka tako za Evropo kot tudi za Turčijo.
Glede na to, da so evropski voditelji Turčiji evropsko perspektivo ponudili že pred 40 leti, ko sta strani podpisali pridružitveni sporazum, je po Chiracovih besedah politični interes Evrope imeti stabilno, demokratično in sodobno Turčijo. "V našem interesu je imeti jo med nami, ne pa zunaj," je pristavil Chirac, ki se je ob robu vrha NATO sestal tudi s turškim predsednikom Ahmedom Necdetom Sezerjem, s katerim se je pogovarjal predvsem o približevanju Turčije EU.
Berlusconi optimističen glede turške vključitve v EU
Italijanski premier Berlusconi je dejal, da bo EU na decembrskem vrhu najverjetneje določila začetek pogajanj o turškem vstopu v povezavo. "Mislim, da obstajajo dobre možnosti, da se bo Turčija z Evropsko unijo začela pogajati v prvih mesecih prihodnjega leta," je dejal Berlusconi ob robu vrhunskega srečanja zveze Nato v Carigradu. "Imam določene informacije o tem, da se Evropska komisija nagiba k pozitivnim stališčem v zevzi s tem," je še dodal Berlusconi. Italija, skupaj z Nemčijo in Italijo močno podpira vstop Turčije v Evropsko unijo, medtem ko Francija in Avstrija temu nasprotujeta. Bruselj sicer uradno podpira 70 milijonsko, relativno revno muslimansko državo pri njenih prizadevanjih za vstop v EU, vendar pa lahko na vrhu začetek pristopnega procesa z vetom zavre katerakoli izmed 25-ih članic unije.
