Chavez mobiliziral vojsko

Hkrati je Chavez mobiliziral vojna letala, naročil zaprtje venezuelskega veleposlaništva v Kolumbiji in umik tamkajšnjega diplomatskega osebja. Kolumbijo je posvaril, da lahko njena dejanja zanetijo iskro vojne v Južni Ameriki.

Reakcija na uboj vodje gverilcev

Kolumbijska vojska je v soboto sporočila, da so v napadu na uporniški tabor v Ekvadorju ubili Raula Reyesa, vodjo marksistične uporniške skupine Kolumbijske revolucionarne oborožene sile (FARC). S tem so zadali usodni udarec eni od najstarejših gverilskih skupin v Latinski Ameriki.

Hugo Chavez je že v soboto Kolumbijo posvaril, naj ne poskuša storiti česa podobnega ob meji z Venezuelo, ker bodo takšno dejanje razumeli kot vojno napoved. Zdaj pa je napovedal, da bo nad kolumbijske čete v tem primeru poslal ruska reaktivna letala.

Spor s kolumbijskim predsednikom

Levičarski protiameriški predsednik Venezuele je sicer že nekaj mesecev v sporu s svojim ideološkim nasprotnikom, kolumbijskim predsednikom Alvarom Uribejem. Zaradi dobrih odnosov z gverilci iz FARC je Chavez sodeloval kot posrednik za izpustitev talcev, ki so jih zajeli gverilci. Uribe pa ga je pri tem obtožil, da to vlogo izkorišča za vmešavanje v notranje zadeve Kolumbije.

Chavez je zatrdil, da Uribe laže o podrobnostih kolumbijskega napada na gverilski tabor. Uribe namreč trdi, da je kolumbijska vojska le odgovorila na strelski napad iz Ekvadorja. V resnici pa naj bi šlo po Chavezovih besedah za "strahopeten atentat" na "dobrega revolucionarja". Chavez je Uribeja označil kot zločinca. "Ne samo, da je lažnivec, je tudi mafijski šef in paravojaški vodja vlade, ki se ukvarja s trgovino z drogami in je služabnik ZDA ... Iz svoje palače vodi trop kriminalcev," ni skoparil z obtožbami.

V znak protesta je Ekvador umaknil svojega veleposlanika iz Kolumbije. Ekvadorski levičarski predsednik Rafael Correa je sicer eden od tesnih Chavezovih zaveznikov.