Na Poljskem se obeta sprememba zakona o financiranju verskih skupnosti. Predlog novega zakona, ki je že naletel na neodobravanje pri verskih skupnostih, predvideva prostovoljni cerkveni davek v višini 0,3 odstotka od zneska, ki ga zaposleni plačajo kot davek na dohodek.
Verske skupnosti nasprotno menijo, da bi moral biti davek v višini 0,1 odstotka, prav tako pa niso zadovoljne s predlagano prostovoljnostjo, ker se bojijo, da bi se potem številni verniki odrekli cerkvenemu davku.
V skladu s predlogom poljske vlade bi verske skupnosti na Poljskem na leto dobile 24 milijonov evrov. Tamkajšnje verske skupnosti sicer že od leta 1950 dobivajo državne subvencije, ki so lani znašale 21 milijonov evrov. Ob uvedbi prostovoljnega cerkvenega davka bi državne subvencije ukinili, z novim davkom pa bi plačevali plače in pokojnine za okoli 23.000 duhovnih in cerkvenih predstavnikov priznanih verskih skupnosti.
V tradicionalno verni državi je debata o financiranju verskih skupnosti sprožila burne reakcije, podobno kot pri nas gre tudi tam za precej kontroverzno temo.
"Ne gre le za financiranje, ampak odpiranje cele vrste tem od sekularizacije do zgodovinskega odnosa do cerkve na Poljskem," meni Gavin Rae, profesor na varšavski univerzi Kozminsk.
Aktualno financiranje poljske cerkve s strani države je namreč posledica komunističnih časov, ko je katoliška cerkev tam izgubila med 260.000 in 400.000 hektarov zemlje. Leta 1950 je namreč vlada izvedla obsežno nacionalizacijo. Financiranje je zato tudi neke vrste odškodnina, meni Rae.
Na seznamu cerkvenih ustanov, ki bi prejemale delež zbranega novega davka, sicer ni le Rimsko-katoliška cerkev, ima pa največ privržencev. Za katolike se je namreč v zadnjem popisu izreklo kar 95 odstotkov Poljakov, čeprav podpora precej pada med mladimi, predvsem po zaslugi več škandalov.
Tisti, ki zakon podpirajo, pa menijo, da trenutna ureditev, po kateri v malho za verske skupnosti plačujejo tudi neverniki, ni poštena. Kritični privrženci cerkve pa menijo, da bo to Rimsko-katoliško cerkev prisililo k temeljiti reorganizaciji in prenovi. Če bo namreč želela, da ji ljudje prostovoljno darujejo denar, bo morala temeljito popraviti svojo zunanjo podobo.
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.