V ljudskem imaginariju se vrhovi Cerkve valjajo v neizmernih količinah denarja. Kakršna koli že je resnica, številke kažejo, da je Vatikan v lanskem letu zabeležil enega najvišjih proračunskih primanjkljajev v zadnjih letih. 14,8 milijona evrov izgube vodilni možje Svetega sedeža pripisujejo svetovni finančni krizi, ni pa znano, koliko od tega so prispevale neposrečene poslovne pustolovščine mariborske nadškofije.
Po uradnih podatkih ima Vatikan največ stroškov z uslužbenci, ki jih ima 2832, in svojimi mediji. Proračunski primanjkljaj pa so pripisali "vplivu negativnih rezultatov mednarodnih finančnih trgov", ki so preprečili dosego ciljev v okviru proračuna. Kardinali so zato danes pozvali "k preudarnosti in zmanjšanju stroškov", a zatrdili, da osebja ne bodo zmanjševali.
S tem je Vatikan znova v rdečih številkah, potem ko je leta 2010 prvič po treh letih beležil presežek, in sicer 9,85 milijona evrov. Leta 2009 je zabeležil 4,01 milijona evrov primanjkljaja, leta 2008 0,9 milijona, leta 2007 pa skoraj 9,1 milijona evrov.
Država mesta Vatikan, ki ima avtonomno administracijo, pa je lani zabeležila proračunski presežek v višini 21,8 milijona evrov, in sicer predvsem zahvaljujoč porastu prodaje vstopnic v vatikanskih muzejih. Lani so tako zaslužili 91,3 milijona evrov, leta 2010 pa 82,4 milijona. Muzeje, v sklopu katerih se nahaja tudi znamenita Sikstinska kapela z Michelangelovimi freskami in sobane, ki jih je poslikal Rafael, je lani obiskalo pet milijonov ljudi.
Strokovnjaki Sveta Evrope naj bi še ta mesec presodili, ali vatikanska zakonodaja sledi mednarodnim pravilom na področju pranja denarja. Njena banka je bila v preteklosti že pod drobnogledom zaradi suma vpletenosti v pranje denarja. Vatikan naj bi imel sicer v lasti najmanj 100.000 nepremičnin v vrednosti okoli devet milijard evrov.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.