Cerar pred ZN poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in odločitev sodišč

Podobno kot drugi govorniki je tudi Miro Cerar na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 72. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku izpostavil čedalje večje svetovne izzive pri vzpostavljanju mednarodnega miru in varnosti in "šokantne prizore" človeškega trpljenja, kot so posledice oboroženih spopadov, degradirano okolje, lakota, pomanjkanje gospodarskih priložnosti, hude kršitve človekovih pravic in terorizem. Zaradi tega svet potrebuje močne ZN in Cerar je izrekel podporo reformam generalnega sekretarja Antonia Guterresa.

Pozval je k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega podnebnega sporazuma in pribil, da se od tega ne sme odstopiti. "Slovenija se je na to pot podala z občutkom nujnosti," je dejal in omenil dejstvo, da je uvrščena med deset najboljših držav na indeksu uresničevanja ciljev razvojne agende 2030, ki zajema 157 držav.

Slovenija je odločena, da okrepi ozaveščenost glede okolja in med drugim priznava pomembno vlogo čebel in drugih opraševalcev pri preprečevanju lakote, zagotavljanju prehranske varnosti, izboljšanju zdravja ljudi in ohranjanju okolja ter njegove biotske raznovrstnosti. "V tem okviru predlagamo Generalni skupščini, da sprejme odločitev o razglasitvi mednarodnega dneva čebel in tako 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Zahvaljujem se vsem državam, ki so že izrazile podporo tej pobudi, in vabim druge, da to storijo," je dejal.

Po njegovih besedah je trajnostni razvoj mogoče uresničiti le s sodelovanjem med vladami, mednarodnimi organizacijami, civilno družbo, akademskim svetom in zasebnim sektorjem, kar velja tudi za velike svetovne migracije in begunske tokove. "V tem duhu Slovenija tvorno sodeluje v procesu posvetovanj o Globalnem paktu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter Globalnem paktu o beguncih," je dejal.

Čeprav so ZN ključni pri spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu, pa Cerar opozarja, da glavno odgovornost nosijo države. "Slovenija je kot članica Sveta za človekove pravice, odločna zagovornica človekovih pravic," je dejal in napovedal in izpostavil, da so prizadevanja Slovenije usmerjena predvsem na otroke, podporo enakosti spolov in krepitvi vloge in položaja žensk, pa tudi na pravice starejših in v zvezi s tem na pomen medgeneracijskega sodelovanja.

Več bo treba storiti za ublažitev škode civilnemu prebivalstvu v oboroženih spopadih in za preprečevanje vseh vrst spolnega nasilja. "Še posebej zavržno je, če zlorabe zagrešijo ljudje, razporejeni na naloge varovanja civilnega prebivalstva. Zato poudarjamo potrebo po politiki nične strpnosti do vseh oblik spolnega izkoriščanja in zlorab."

Cerar je poudaril, da svetovna skupnost ne more delovati brez spoštovanja in izvajanja mednarodnih pogodb, odločitev mednarodnih sodišč in tribunalov ter drugih virov mednarodnega prava. Slovenija se zavzema za krepitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in mednarodna prizadevanja za krepitev njegovih pristojnosti, tudi na zločine agresije. Kot vir posebne zaskrbljenosti je omenil spopade v Siriji, Afganistanu, Jemnu, Iraku, Libiji, Maliju, Južnem Sudanu in DR Kongo ter vse strani pozval naj se vzdržijo nasilja in k političnemu dialogu. Prav tako je menil, da je treba storiti vse za zaustavitev nasilnega ekstremizma in terorizma predvsem z zagotovitvijo sprejemljivih alternativ za mlade. ZN pri tem igrajo ključno vlogo in Slovenija pozdravlja reforme v tej smeri.

"Slovenija se kot odločna zagovornica neširjenja in razorožitve na področju orožja za množično uničevanje zavzema za jedrsko razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo na podlagi sporazuma in je trdno prepričana, da moramo postopno doseči svet brez jedrskega orožja s popolnim izvajanjem Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT)," je dejal in obsodil Severno Korejo zaradi kršitev resolucij Varnostnega sveta in njenih mednarodnih zavez. "So resna grožnja miru in varnosti v regiji in širše," je dejal.

Ob koncu svojega govora je pozval k okrepitvi prizadevanj za ohranitev miru tudi z reševanjem temeljnih vzrokov spopadov, dolgoročnim razmišljanjem in odločanjem za diplomacijo, mediacijo in preprečevanje sporov. "Poudarek mora biti na bolj kolektivnem, pravočasnem in učinkovitem delovanju. To lahko dosežejo le močni, čvrsti, prilagodljivi, dobro obveščeni in odgovorni ZN," je dejal in ponovno izrazil podporo reformnim prizadevanjem generalnega sekretarja. "Dele sistema Združenih narodov je treba bolje usklajevati. Treba je preprečiti podvajanje, skupni cilj mora biti doseganje oprijemljivih rezultatov," je dejal in sklenil z zagotovilom, da je Slovenija zavezana podpori ZN in odločena sodelovati z vsemi partnerji za rezultate, ki bodo spodbujali mir, varnost, razvoj in človekove pravice za vse.

Številna srečanja ob robu zasedanja 

Na zboru svetovnih voditeljev so seveda tudi številne priložnosti za dvostranske pogovore. Tako se je naš premier že sešel s predsednikom Generalne skupščine Miroslavom Lajčakom, kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem ter generalnim sekretarjem ZN Guterresom.

Sodeloval je tudi na Globalnem poslovnem forumu, ki ga je organizirala tiskovna agencija Bloomberg, kjer se je srečal z ustanoviteljem agencije Michaelom Bloombergom, profesorjem Josephom Stiglitzom in drugimi udeleženci foruma, ki jim je poudaril pomen krožnega gospodarstva kot civilizacijske nuje in dejavnosti Slovenije pri doseganju razvojne agende 2030.

Omenil je, da je Slovenija pri doseganju razvojnih ciljev med prvimi desetimi državami sveta, opisal dejavnosti Slovenije na področju varovanja okolja, vpis pravice do čiste vode v ustavo ter delovanje javno-zasebnega partnerstva.

Lajčaku je povedal, da je Slovenija naklonjena reformam ZN, ker je ZN treba narediti bolj učinkovite za boljše spopadanje s sodobnimi izzivi. Enako je pozneje povedal še na srečanju z generalnim sekretarjem ZN Guterresom.

Cerarja zaskrbelo zaradi stališč do Irana 

Cerar je dejal, da ga je nekoliko presenetil močan poudarek Trumpa glede Irana, saj so Evropejci menili, da je z jedrskim sporazumom zadeva za zdaj končana in se lahko zanesejo na sporazum in sodelujejo z Iranom. Upa, da se ne bodo zgodile bistvene spremembe, saj je Slovenija v Teheranu odprla veleposlaništvo in ima z Iranom dobre gospodarske stike. Če bi se sporazum postavil pod vprašaj, to ne bi bilo dobro za celotno EU.

Z Lajčakom sta se strinjala, da bi morala EU postati močnejši dejavnik v zunanji politiki. "Poudaril sem, da ima Evropa neke demokratične vrednote, ki bi jih svet moral čutiti, in z enotnejšim ter učinkovitejšim nastopom na mednarodnem odru bi te vrednote prispevale k večjemu miru ter predvidljivosti svetovnih dogodkov," je dejal Cerar, ki je Lajčaku predlagal, naj ZN prevzamejo posredniško vlogo pri urejanju severnokorejske krize.

Pogovarjala sta se tudi o Zahodnem Balkanu, kjer je Cerar med drugim izpostavil problem arbitraže o meji s Hrvaško, in Lajčak se je strinjal, da je treba spoštovati vladavino prava. Cerar je dejal, da si ne predstavlja nadaljnjega skupnega obstoja EU, če lahko katerakoli članica poljubno krši pravila, in v tem primeru je mislil na Hrvaško. Strinjala sta se tudi, da mora imeti EU odprta vrata za države Zahodnega Balkana.

Na pogovoru s Thacijem je Cerar poudaril dobre odnose med državama, ki bi lahko bili na gospodarskem področju še boljši. Thaci pa mu je predstavil svoje poglede na položaj v regiji oziroma na odnose s Srbijo, pa tudi širše, na primer na razmere v Makedoniji.

Erjavec na konferenci o prepovedi jedrskih poskusov

V New Yorku je na zasedanju Generalne skupščine ZN tudi zunanji minister Karl Erjavec. Prvi dan zasedanja je ob robu splošne razprave sodeloval na 10. konferenci za pospešitev začetka veljavnosti Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (Comprehensive Test Ban Treaty – CTBT). Podpisalo ga je 183 držav, ratificiralo pa 166. V veljavo bo stopil, ko ga bodo podpisale in ratificirale vse države, ki razpolagajo s civilnimi ali vojaškimi jedrskimi zmogljivostmi in so navedene v aneksu 2 k pogodbi, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. V povezavi z jedrskimi poskusi je minister Erjavec ostro obsodil šesti jedrski poskus v Demokratični ljudski republiki Koreji.