FOTO&VIDEO: Ob združitvi najprej pomislijo na Kohla

V Berlinu je ob 20. obletnici združitve Nemčije nocoj potekala slovesnost, ki so se je udeležili številni visoki nemški predstavniki. Predsednik spodnjega doma nemškega parlamenta Norbert Lammert se je ob tej priložnosti zahvalil nekdanjemu kanclerju Helmutu Kohlu za združitev Nemčije.

Kot je poudaril, Nemci ob omembi združitve Nemčije vedno najprej pomislijo na prvega kanclerja združene Nemčije Kohla. Kohl, ki se je slovesnosti udeležil v invalidskem vozičku, je bil ob Lammertovem govoru ganjen.

Nocojšnje slovesnosti ob združitvi Nemčije pred poslopjem Reichstaga se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi so tudi številni visoki nemški predstavniki. Poleg Kohla in Lammerta so se tako dogodka udeležili še nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Christian Wulff ter prvi predsednik združene Nemčije Richard von Weizsäcker.

Na travniku pred zgradbo so pred slovesnostjo na velikem platnu številni spremljali posnetke dogodkov iz let 1989 in 1990. Med njimi je bil tudi vidno ganjeni tedanji nemški predsednik Richard von Weizsäcker. 

Protest zaradi stroškov prireditve

Že včeraj pa se je v Bremnu zbrala skupina protestnikov, ki nasprotujejo dragim prireditvam. Kanclerka Merklova jih je pozvala naj se nehajo pritoževati nad stroški proslave ob združitvi, ampak naj raje proslavijo dosežke, ki so jih dosegli v združeni Nemčiji v zadnjih 20 letih.

Še vedno brez skupne identitete

Nemčija je namreč danes obeležila 20. obletnico ponovne združitve države, a čeprav so v teh dveh desetletjih po združitvi storili veliko, pa vzhodni in zahodni del po oceni opazovalcev še vedno nista v celoti zraščena. Razlike med "starimi" in "novimi" deželami v Nemčiji, ki se sooča s posledicami globalne finančne krize in bije bitko za nujno potrebne reforme, namreč ostajajo.

"Tudi 20 let po združitvi nam manjka skupna identiteta," je dejal sociolog Klaus Schröder. Številni vzhodni in zahodni Nemci drug na drugega gledajo s predsodki. In čeprav večina na Vzhodu meni, da je čas po združitvi najboljši v njihovem življenju, se številni še z nostalgijo spominjajo nekdanje Nemške demokratične republike (NDR). Na zahodu medtem mnogi menijo, da jim je bilo pred letom 1990 lepše. "Westalgija, ki javno ni zelo opazna, prekaša ostalgijo," meni Schröder.

"Zame je ta trenutek najsrečnejši v življenju," je v televizijskem govoru na predvečer uradne združitve pred 20 leti dejal takratni kancler Helmut Kohl, ki je kasneje v spominih zapisal, da je šlo za "ganljive nepozabne trenutke". Takrat je napovedal, da bodo na vzhodu, v nekdanji Nemški demokratični republiki, "kmalu cvetele pokrajine". Pojem cvetočih pokrajin, ki je postal legendaren, so kasneje v letih sanacije okolja in naraščajoče množične brezposelnosti na vzhodu pogosto uporabljali ironično.

Omenil ga je tudi notranji minister Thomas de Maiziere ob predstavitvi letošnjega poročila o stanju nemške združitve. Kot je dejal, "pojem cvetoče pokrajine v celoti ne velja za realnost 2010. /.../ Poleg cvetočih pokrajin imamo tudi industrijske bele lise in propadle biografije," je pojasnil.

Prva kanclerka z Vzhoda

Sedanja kanclerka Angela Merkel, ki ni samo prva kanclerka v zgodovini Nemčije, pač pa tudi prva, ki prihaja z Vzhoda, pa je nedavno dejala, da je bilo v zadnjih 20 letih storjenega veliko. Napredek je na področju infrastrukture in varstva okolja, izboljšala se je zdravstvena oskrba in dvignil življenjski standard, pravi kanclerka.

Največja korist združitve tako za Vzhod kot Zahod je po njenem mnenju, da vsi v Nemčiji prvič v zgodovini živijo v svobodni demokratični pravni državi in v miru z vsemi sosednjimi državami. To je zanjo "silna pridobitev". Priznala pa je, da še vedno obstajajo "strukturne" razlike med starimi in novimi deželami. Nemčija zato po njenih besedah do leta 2019 potrebuje solidarnostni pakt in solidarnostni prispevek, ki ga "ne plačujejo samo zahodni, pač pa vsi davkoplačevalci. /.../ Cilj je v novih deželah vzpostaviti gospodarstvo, ki bo sposobno samo preživeti," je dejala.

Nemška 'elita' prihaja z Zahoda

Sicer pa je nedavna raziskava pokazala, da samo pet odstotkov nemške "elite" prihaja iz vzhodnega dela, čeprav tam živi 20 odstotkov nemškega prebivalstva. Celo na samem Vzhodu visoke položaje v politiki, gospodarstvu, pravosodju, visokem šolstvu in medijih, zaseda samo 30 odstotkov "Vzhodnjakov".

V Nemčiji ni policijskih poveljnikov iz vzhodnega dela države ne generalov v vojski niti ustavnih sodnikov. Enako velja za odgovorne urednike vodilnih časnikov, vodstvo državne televizije in uprave nemških podjetij, vključenih v borzni indeks Dax, opozarja sopredsednica nemške Leve stranke Gesine Lötzsch.

"Vsi šefi prihajajo iz zahodnega dela Nemčije. Imamo Angelo Merkel in nič drugega. Niti en minister ne prihaja z Vzhoda. Je samo en državni sekretar," dodaja. Na drugi strani, tako Lötzscheva, skoraj polovica nemških vojakov, ki služijo v Afganistanu (3143 od 6391) prihaja z Vzhoda, na nižjih položajih jih je celo 60 odstotkov.

"Gre za socialno izključenost. Lahko bi govorili celo o diskriminaciji," je v zvezi s tem pojavom dejal profesor magdeburške univerze Raj Kollmorgen. Ko je padel berlinski zid, so se v zahodnem delu Nemčije veselili. Zdaj imajo občutek, da morajo za to plačevati. Vzhodnjaki pa se počutijo drugorazredne državljane, je razmere 20 let po združitvi Nemčije opisala sopredsednica Leve stranke.

Vzhod še vedno zaostaja za Zahodom

Povprečni dohodek na prebivalca v "novih deželah", kot jih še vedno imenujejo Nemci, se je po podatkih nemškega statističnega urada sicer zvišal z 8156 evrov leta 1991 na 15.536 evrov leta 2008, kar predstavlja 78 odstotkov povprečnega dohodka na prebivalca na Zahodu. K temu je bistveno prispevala tudi denarna pomoč z Zahoda, ki naj bi od leta 1990 po oceni ekonomistov znašala okoli 1,6 bilijona evrov.

Gospodarsko Vzhod tako še vedno zaostaja za zahodnim bratom. Brezposelnost je skoraj dvakrat večja kot na Zahodu. Po uradnih podatkih so do leta 2002 na vzhodu Nemčije zaprli 58.803 podjetij. Številni zato doma niso več videli perspektive in so zapustili Vzhod, predvsem mladi in izobraženi, med njimi veliko žensk. V novih deželah je leta 2008 po podatkih nemškega statističnega urada živelo 1,7 milijona ljudi manj kot leta 1990.

Zaradi odseljevanja in nižje rodnosti se Vzhod stara. Napovedi za prihodnja leta tako niso svetle, a mnogi v tem vidijo tudi priložnosti. Medtem ko se pesimisti bojijo, da bodo nove dežele postale "nemški dom za ostarele", kjer bo cvetela gradnja rezidenc za upokojence in negovalnih domov, vasi pa bodo opustele, drugi vidijo priložnost, da se nove dežele uveljavijo kot poskusna območja za jutrišnjo Evropo. Kdor najde odgovore na izzive in jih izkoristi za radikalno modernizacijo, lahko pridobi prednost, je prepričana državna sekretarka za infrastrukturo Marion Eich - Born.

Združitev za Nemce pozitivna

Glede na javnomnenjsko raziskavo sicer kar 81 odstotkov Nemcev na združitev gleda pozitivno. Obstajajo pa razlike v pogledih na združitev Nemčije. V starih nemških deželah jih 47 odstotkov meni, da je združitev v bistvu končana, na Vzhodu je takih zgolj 17 odstotkov. In medtem ko 42 odstotkov vprašanih na Vzhodu meni, da je združitev prinesla koristi, je takšnih na Zahodu samo 37 odstotkov.

Združena država pa ima pravzaprav še vedno dve prestolnici. Ob združitvi je Berlin postal glavno mesto, a v dveh desetletjih se celotna vlada iz Bonna ob Renu, ki je bil do združitve prestolnica Zahodne Nemčije, še vedno ni preselila v Berlin ob reki Spree. Berlin je leta 1991 postal glavno mesto Zvezne republike Nemčije, a Bonn še vedno deluje kot nekakšna vzporedna prestolnica. Tam ima sedež pet ministrstev (za obrambo, zdravje, okolje, gospodarsko sodelovanje ter za izobraževanje in raziskave), ministrstva s sedežem v Berlinu pa imajo svoje izpostave tudi v Bonnu.