Sally Yates je po odstopu Lorette Lynch opravljala dolžnosti ministrice v času prehoda od administracije Baracka Obame do administracije Donalda Trumpa. Ta jo je zaradi kljubovanja njegovemu izvršnemu ukazu o prepovedi vstopa državljanom določenih muslimanskih držav in beguncem v ZDA odpustil 30. januarja. Zaslišana v senatu je dejala, da je bil Trump seznanjen z informacijo, da ima nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn stike z Rusijo.
Zvezno prizivno sodišče v Richmondu pa je poslušalo argumente v pritožbi administracije predsednika Donalda Trumpa na sodno blokado ukaza o začasni prepovedi vstopa državljanom šestih muslimanskih držav. Kopja se lomijo okrog njegovih izjav pred volitvami.
Zaslišanje Yatesove v pododboru za kriminal in terorizem senatnega odbora za pravosodje je minilo ob veliki pozornosti medijev zaradi še vedno nerazjasnjenega vprašanja ruskega vpletanja v ameriške volitve na strani Donalda Trumpa. Ta je v nizu tvitov že zgodaj zjutraj senatorje pozval, naj Yatesovo vprašajo, kdo je zaupne informacije o Flynnu spravil v medije. Republikanski senatorji so jo spraševali o tem, Yatesova pa je zanikala, da bi te informacije sama posredovala v medije ali da bi vedela, kdo jih je.
Flynn lagal o stikih z ruskim veleposlanikom
Kljub opozorilom, da Rusija lahko Flynna izsiljuje, ker je lagal o stikih in pogovorih z veleposlanikom Sergejem Kisljakom, ga Trump sprva ni odpustil. Dobra dva tedna kasneje je nekdo posredoval informacijo o tem Washington Postu, nakar je Trump zahteval vsesplošne preiskave o uhajanju informacij v javnost. Flynna je kljub temu odpustil, ker je postalo javno znano, da je o svojih stikih z Rusi med drugim lagal tudi podpredsedniku ZDA Michaelu Penceu.
Yatesova je dejala, da je glavnega pravnika Bele hiše seznanila z informacijami o Flynnu zaradi zaskrbljenosti. "Očitno nočeš, da je svetovalec za nacionalno varnost nekdo, ki ga je Rusija kompromitirala," je dejala.
Glede preiskav je za zdaj jasno, da je Flynn imel stike s Kisljakom in se je z njim pogovarjal tudi o sankcijah ZDA proti Rusiji, česar ne bi smel. Prav tako ne bi smel poleti 2016 potovati v Rusijo in za govor prejeti plačila od medija v lasti ruske vlade. Samo potovanje ne bi bilo problematično, če ne bi lagal, zaradi plačanega govora pa je zašel v večje težave.
Flynnove težave ne razkrivajo bistveno novih informacij o ruskem vpletanju v ameriške volitve oziroma demokrati niso izvedeli ničesar glede namigov, da so predstavniki Trumpove predsedniške kampanje sodelovali z ruskimi obveščevalci proti demokratki Hillary Clinton.
"Nič novega. Stare novice, lažni mediji so veseli zaradi Yatesove. Sodelovanje Trump-Rusija je čista izmišljotina, kdaj se bo nehala tale farsa, ki jo financirajo davkoplačevalci?" je tvital Trump.
Trump je skupaj s svojim tiskovnim predstavnikom in komentatorji televizije Fox News skušal krivdo za Flynna naprtiti Obami. Opozoril je, da je Obamova administracija lansko jesen dala Flynnu novo potrdilo za dostop do zaupnih informacij, čeprav naj bi že poleti 2016 potekala preiskava proti njemu.
Obama Trumpu odsvetoval, da bi Flynna postavil na položaj
Zakaj je Pentagon nekdanjemu šefu svoje obveščevalne agencije (DIA), ki ga je Trump že predstavljal kot naslednjega svetovalca za nacionalno varnost ZDA, dal dostop do zaupnih informacij, še ni jasno.
Je pa Obama Flynna leta 2014 odpustil zaradi prepirljivosti, 48 ur po volitvah novembra lani pa je Trumpu osebno odsvetoval, da bi Flynna postavil na položaj. Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je namignil, da Trump Obami ni verjel, ker je bil Flynn kritičen do Obame.
Vprašanj o ruskem vpletanju v volitve z zaslišanjem Yatesove še ni konec in preiskavi potekata še v odborih za obveščevalne dejavnosti obeh kongresnih domov, vodi pa jo tudi FBI. Nekdanji nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper, ki je bil zaslišan skupaj z Yatesovo, je sicer ponovil, da še ni videl dokazov o povezavah med Trumpovo kampanjo in Rusijo.
Yatesova je morala odgovarjati še na vprašanja okrog Trumpovega izvršnega ukaza o prepovedi vstopa državljanom muslimanskih držav in beguncem, ki ga je zavrnila. Republikanci so namigovali, da je bila njena odločitev politične narave, saj je od urada pravnega svetovalca pravosodnega ministrstva dobila mnenje, da je ukaz zakonit. Sama pa je potem sprejela odločitev, da ga ministrstvo ne bo uveljavljalo ali branilo. Yatesova je dejala, da je o ukazu izvedela iz medijev, sama pa je ugotovila, da ukaz ni zakonit, ker da gre glede na Trumpove izjave med kampanjo za neustavno prepoved vstopa muslimanom. Sodišča so ji kasneje dala prav.
"Pogledala sem ukaz, pogledala sem zakon, se pogovorila z ljudmi na pravosodnem ministrstvu. Zbrala sem jih in poslušala njihove poglede in sem opravila svoje delo," je razložila Yatesova, ki je s svojim suverenim nastopom v senatu postala nova politična zvezda demokratske stranke.
Sodniki o Trumpovih izvršnih ukazih
Ravno včeraj je zvezno prizivno sodišče v Richmondu poslušalo argumente v pritožbi administracije predsednika Donalda Trumpa na sodno blokado ukaza o začasni prepovedi vstopa državljanom šestih muslimanskih držav.
Kopja se lomijo predvsem okrog njegovih izjav pred volitvami. Trump je namreč večkrat glasno napovedoval prepoved vstopa muslimanom v ZDA, dokler ne bi ugotovil, kaj natanko se dogaja po svetu. To je bilo navedeno tudi na spletni strani njegove predsedniške kampanje. Vršilec dolžnosti glavnega odvetnika države Jeffrey Wall je trdil, da gre za nacionalno varnost in ne prepoved vstopa muslimanom, kar naj bi bila le 16 mesecev stara arhivirana izjava za javnost.
Sodnik Robert King ga je opozoril, da je izjava še vedno na spletni strani Trumpove kampanje, nakar je kmalu izginila. Če bo sodišče sprejelo argument Trumpovih nasprotnikov, da gre pri ukazu za ustavno prepovedano diskriminacijo ljudi na osnovi vere, sicer obstajajo tudi drugi posnetki in zapisi, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo.
Trumpu se obeta poraz
Glede na mnenje ameriških pravnih analitikov se Trumpu obeta poraz, saj je deset od 13 sodnikov, ki so v ponedeljek poslušali argumente obeh strani, na položaj prišlo na predlog demokratskih predsednikov Baracka Obame in Billa Clintona. Najbolj konservativni sodnik pa se je sam izločil, ker je Wallov tast. Za zdaj še ni znano, kdaj bo sodišče v Richmondu sprejelo odločitev.
Prizivno sodišče v Virginiji odloča o blokadi Trumpovega ukaza na zveznem sodišču v Marylandu. Ukaz odreja začasno prepoved izdaje vizumov državljanom Sirije, Libije, Somalije, Sudana, Irana in Jemna. O blokadi ukaza na zveznem sodišču na Havajih, ki zadeva začasno prepoved vstopa beguncem v ZDA, pa bo 15. maja odločal tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča iz San Francisca, ki se bo tokrat sestal v Seattlu.
Trump je po nastopu oblasti izdal dva ukaza o prepovedi vstopa muslimanom in beguncem. Ostrejšega prvega, ki je vključeval tudi Irak, so sodišča ustavila, nakar je Trump od ukaza odstopil in naročil novega. Drugi ukaz je bil blokiran še hitreje kot prvi in sicer v Marylandu in na Havajih.
Kako velika so pooblastila predsednika?
Trump mora sedaj zmagati tako na prizivnem sodišču Richmonda in San Francisca, lahko pa se pritoži še na zvezno vrhovno sodišče, na katerem imajo po potrditvi Neila Gorsucha večino konservativci. Vendar pa tudi Gorsuchu niso bili všeč Trumpovi napadi na sodstvo po blokadah prvega in drugega ukaza. Če Trump zmaga na obeh prizivnih sodiščih, pa se bo na vrhovno sodišče pritožila druga stran, del katere so med drugim odvetniki Ameriške zveze za državljanske pravice (ACLU).
Razprava v Richmondu je pokazala, da gre za zelo pomembno vprašanje predsedniških pooblastil oziroma kako daleč lahko gre samovolja predsednika. Trumpovi odvetniki trdijo, da ima popolno pravico odločanja o vprašanju priseljevanja, če gre za nacionalno varnost. Nasprotniki pa trdijo, da sta zakon in ustava zelo jasna, da pri tem ne sme diskriminirati na verski, rasni ali etnični osnovi.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.