FOTO: Skok z roba vesolja – vzlet ustavili, ko je bil balon že skoraj v zraku

Avstrijski padalec Felixa Baumgartnerja je začel svoj največji podvig v seriji drznih, ki jih je že opravil v življenju. Tokrat bi se moral z balonom dvigniti na višino 36,5 kilometra, potem pa iz njega skočiti. Pri tem naj bi v manj okoli 40 sekundah dosegel hitrost zvoka (okoli 1200 kilometrov na uro, odvisno od zračnih pogojev) in jo celo presegel.

Skok je bil sicer sprva napovedan za ponedeljek, a so ga pretekli petek zaradi vremenskih razmer preložili na današnji dan. Vendar pa so danes manj kot uro pred vzletom zaradi vetra na višini med 200 in 300 metri začetek poleta preložili za najmanj pet ur. A pozneje so se vremenske razmere izboljšale in že ob 17. uri po našem času je ekipa začela pripravljati balon na vzlet, pol ure pozneje pa so iz štaba sporočili, da je polet predviden za 19.15. Malo pred 19. uro so polet prestavili na 19.40 (11.40 po tamkajšnjem času), nato pa še za dodatnih pet minut. Razlog za zadnjo preložitev je bil manjši zaostanek pri pripravi balona. Pozneje so že začeli zadnje odštevanje pred vzletom, a so ga v zadnjem trenutku ustavili, saj je zapihal močan veter, zaradi katerega je balon začel opletati po tleh.

Polet je bil najprej danes načrtovan za 14.30. Sprva so ga preložili za eno uro, nato še za pol ure, potem pa še za eno uro, za tem pa se je organizator odločil, da počaka nekoliko dlje. Ob 17. uri po našem času so sporočili, da je ekipa optimistična in že pripravlja balon na polet in dodali, da je Felix tudi že oblekel posebno obleko. Po zadnji ustavitvi vzleta, za zdaj še ni jasno, kdaj bodo poskus ponovili. Za jutri vremenoslovci napovedujejo vreme, ki vzleta ne omogoča, za četrtek pa je napovedano boljše vreme in verjetno bo Felix znova poskusil prav takrat. Končna odločitev o četrtku bo znana jutri, je sporočila njegova ekipa.

Balon občutljiv na vetrove

Vetrovi na omenjeni višini so ovirali polnjenje balona, ki je narejen iz zelo tankega materiala. Tako lahko prenese le vetrove, ki pihajo s hitrostjo do 9,7 kilometra na uro. Iz tako tankega materiala je narejen zato, ker se bo njegova prostornina nad 30 kilometri nadmorske višine na vsake tri kilometre podvojila.

Nevarnosti se zaveda tudi sam

V primeru, da bi se Felixu posrečili vsi načrti, bi njegov prosti pad trajal 5 minut in 35 sekund, nato pa bi malo nad tlemi odprl padalo in pristal v puščavi pri Roswellu v Novi Mehiki.

Sam se zaveda nevarnosti, ki mu pretijo pri podvigu. Na omenjeni višini je zračnega pritiska le dva odstotka, kot ga je na nadmorski višini, brez dodatnega kisika pa ni mogoče dihati. "Če gre kaj narobe, ti lahko tam pomaga le še Bog," pravi sam Felix. "Zato ker, če ti zmanjka sreče in ti zmanjka znanja, ti ne ostane nič drugega in res moraš upati, da te ne bo pustil na cedilu," še dodaja. Baumgartner se bo s pomočjo balona v stratosfero dvignil v posebni kapsuli.

Nevarnosti, ki mu pretijo

Približno deset minut bo trajalo, da kapsula pride na varno višino 1200 metrov nad tlemi, ki bo Felixu v primeru kakršnih koli težav omogočala, da varno odpre padalo in pristane. Nad višino 7620 metrov lahko Felix brez kisika ostane pri zavesti le približno dve minuti in pol. Nad to višino pa vse do 13.716 metrov nadmorske višine mu lahko težave povzročijo ekstremni zračni tokovi. Nad to višino pa lahko brez kisika Felix ostane pri zavesti le še okoli 15 sekund. Pri višini 30.480 metrov se bo dvigovanje verjetno precej upočasnilo, balon pa bo vsake tri kilometre višine podvojil prostornino.

Pri skoku z višine 36.576 metrov bo zrak tako redek, da bo skoraj kot v pogojih vakuuma. Felix zato ob začetku padanja ne bo imel možnosti nadzora nad svojim telesom. Ko se spusti pod višino 35.050 metrov, bo lahko postopoma začel nadzirati padanje in se bo moral postaviti v položaj z glavo navzdol v t. i. delta položaj. Če mu bo uspelo prebiti hitrost zvoka, bo to na višini med 32.613 in 31.090 metri, gostota zraka pa ga bo že začela upočasnjevati na višini 30.480 metrov.

Na višini 27.423 metrov bo že zagotovo padal s hitrostjo pod hitrostjo zvoka. Najnižje temperature, do –56 stopinj Celzija, bodo v ozračju na višinah med 20.726 in 10.973 metri. Pri višini 10.668 metrov bo lahko začel dekompresijo svoje obleke, s čimer bo postal bolj gibljiv. Padalo naj bi odprl na višini 1.524 metrov, če tega ne bo storil sam, ga bo naprava Cypres odprla 600 metrov nad tlemi. Cel podvig skupaj naj bi po načrtih trajal okoli tri ure.

Slišal bo le glas dosedanjega rekorderja

Felix želi podreti rekord Američana Joeja Kittingerja, ki je avgusta 1960 skočil z višine 31,3 kilometra in se zelo približal hitrosti zvoka. Zdaj je Kittinger član Felixove posadke in bo v dve uri in pol trajajočem vzpenjanju in desetminutnem padanju edini glas, ki ga bo Felix v tem času slišal.

Inženirji so naredili posebno kapsulo, hkrati pa tudi posebno obleko, podobno tistim, ki jih v vesolju nosijo astronavti. Baumgartner je sicer znan po številnih norih podvigih, kot so skoki s stolpnic, kipov ter prelet Angleškega kanala in današnji podvig se zdi še eden izmed njih, vendar pa njegova ekipa poudarja, da bi lahko prišli do zelo pomembnih spoznanj, ki bi jih lahko uporabili tudi v znanstvene namene.

Raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu Red Bull Stratos, verjamejo, da bodo zbrane informacije pomembne za razvoj novih sistemov evakuacije v nujnih primerih iz plovil, ki letijo na ekstremno visokih višinah. Nasa in njeni razvijalci vesoljskih plovil so že prosili, da bi bili o vsem obveščeni.

Zelo pomembna bo stabilnost telesa

Človeško telo namreč še ni brez plovila prebilo zvočnega zidu in se potem upočasnilo pod hitrost zvoka, zato bodo ta spoznanja res dragocena. Znanstvenike skrbi, da bi ga lahko pri tem destabiliziralo in da bi se začel zato nekontrolirano vrteti.

"Zelo pomembno je, da se mu uspe postaviti v delta položaj," je povedal njegov trener Luke Aikins. "To pomeni roke ob strani, njegova glava pa mora biti nizko in prav z njo bo rezal zrak. To je ključnega pomena, da bi dosegel hitrost zvoka in pri tem ostal stabilen," še pojasnjuje.

Felixu so namestili tudi posebno napravo, ki bo sprožila stabilizacijsko padalo, če se bo znašel v težavah, če pa bo ostal brez zavesti, pa bo ta naprava nad tlemi odprla tudi glavno padalo. "Vemo, da vesoljske obleke omogočajo majhno mobilnost, in to ponavadi obravnavamo kot slabo, vendar pa pri prebijanju zvočnega zidu to lahko poveča varnost, saj deluje kot zunanje okostje," je dejal zdravnik Jon Clark.

Povedal je še, da je bistvo misije ugotoviti prav to, kako se bo odzivalo človeško telo pri tako veliki hitrosti.

Letos opravil že dva ekstremna skoka

Felix je letos opravil že dva poskusna skoka z višine 21,8 in 29,6 kilometra. Drugega je opisal kot zelo posebno izkušnjo. "Edina stvar, ki jo slišiš, ko stojiš tam zgoraj v vesoljski obleki, je bitje lastnega srca in lahko vidiš zaobljenost Zemlje. Lahko vidiš popolnoma črno nebo, kar je precej nenavadno, saj kaj takega še nikoli nisi videl. In v tem trenutku se zaveš, da si dosegel nekaj zelo velikega," je povedal.

V njegovi obleki bodo nameščeni štirje GPS-sistemi, ki jih zahteva Mednarodna aeronavtična zveza (FAI) za potrditev rekordov. Podatki bodo shranjeni na spominski kartici v njegovem naprsnem predalu, je povedal sodnik Brian Utley, ki bo spremljal Felixov podvig. Dodal je, da bo po njegovem pristanku prvi človek, ki se mu bo približal in bo vzel kartico.