Tujina

Nemci bi na seznam tistih, ki skoraj gotovo ne bodo dobili azila, dodali še Alžirce in Maročane

Dunaj, 17. 01. 2016 09.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Avstrijski kancler Werner Faymann je napovedal, da bo Avstrija na meji povečala nadzor za vse in dodal, da je Avstrija začasno odpravila schenegen. Vodja avstrijskih svobodnjakov Strache pa je napovedal "ljudsko vstajo proti vladi s ciljem, da vlada odstopi". Nemci pa bi pospešeno vračali tudi Alžirce in Maročane.

Begunci
Begunci FOTO: Reuters

Avstrijski kancler Werner Faymann je v pogovoru za avstrijski časnik Österreich napovedal, da bo Avstrija na meji povečala nadzor za vse. Kot je še dejal, je Avstrija začasno odpravila schenegen, tako da na meji z Avstrijo velja obvezno izkazovanje identitete.

"Če EU ne bo uspelo, da zavaruje svoje zunanje meje, bo pod vprašajem celoten schengen. Takrat bo morala vsaka država nadzorovati svoje nacionalne meje," je v pogovoru na spletni strani časnika opozoril avstrijski kancler.

Ob tem je dodal, da je že sedaj v veljavi poostren nadzor nad begunci, ki želijo vstopiti v Avstrijo. "Kdor nima pravice do azila ali pa ne zaprosi za azil, želi pa v Skandinavijo ali drugam, je zavrnjen. V dogovoru z Nemčijo lahko v državo vstopijo tisti, ki imajo pri nas pravico do azila in jih Nemčija ne bo zavrnila," je opozoril Faymann.

"Če Nemčija begunce, ki želijo recimo na Švedsko, ne bo več pustila v državo, bomo tudi mi, v natančnem dogovoru z Nemčijo, storili enako," je še napovedal predsednik avstrijske vlade. "Storili smo že vse, da tiste, ki pri nas nimajo pravice do azila, v prihodnosti zavrnemo že na meji," je še dejal.

Avstrijski kancler sicer zavrača, da bi določili zgornjo mejo za sprejem beguncev. Na vprašanje, koliko beguncev pričakuje v letošnje letu, je odgovoril, da bi lahko ob ustreznih ukrepih prišlo do bistvenega zmanjšanja njihovega števila. Stavi tudi na solidarnost pri reševanju begunske krize.

"Kdor ni solidaren pri reševanju begunske problematike, lahko računa na veto pri finančni pomoči v naslednjih letih. Solidarnost ni enosmerna cesta," je še opozoril.

Werner Faymann
Werner Faymann FOTO: Reuters

Faymannove izjave poskrbele za zmedo

V Budimpešti so se danes ostro odzvali na te Faymannove besede. Kot je ocenil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, gre za izsiljevanje Dunaja. "Madžarska je izpolnila vse zahteve za pomoč EU. Vse to nima povezave z nezakonitim priseljevanjem," še meni vodja madžarske diplomacije.

Faymannove izjave glede beguncev so v tujih medijih poskrbele za zmedo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Avstrija ukinja schengen," so zapisali pri italijanski tiskovni agenciji Ansa. Podobno razburjeno so se odzvali tudi madžarski mediji.

Avstrijski spletni novičarski portal www.oe24.at je pri tem bombastično zapisal, da "cela Evropa govori o (Faymannovem) intervjuju za Österreich".

Za razburjenje bi lahko poskrbele predvsem Faymannove besede, da Avstrija začasno odpravlja schengenska pravila, ob tem ugotavlja APA. Dejansko so ta odpravljena že od lanske jeseni, je za APA potrdil tiskovni predstavnik avstrijskega kanclerja.

Tudi Faymannovo mnenje glede mejnega nadzora ni nič novega, saj je to prejšnji teden povedal že za Kronen Zeitung, so še komentirali v kanclerjevem uradu. Tujim medijem so že pojasnili stanje, so še povedali.

Na odločitev Dunaja so se z zaskrbljenostjo odzvali tudi v sosednji italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini, še navaja APA. V pismu so izrazili obžalovanje in hkrati upanje, da to ne bo škodovalo odličnim čezmejnim odnosom med FJK in Avstrijo.

To, da Avstrija uvaja nadzor na svojih mejah ni nov ukrep, ampak ukrep, ki velja že dlje časa, pa so sporočilu iz urada za komuniciranje slovenske vlade. Avstrija to možnost po schengenskem pravnem redu ima, če oceni, da so podane okoliščine, ki to opravičujejo. Uvedbo takega ukrepa je treba najaviti vsem državam članicam in Evropski komisiji, ki tudi nadzira izpolnjevanje pogojev za tak ukrep, so pojasnili. "Ponovno poudarjamo, da se bo tudi Slovenija odzvala in nemudoma ukrepala, če bi Avstrija in Nemčija sprejeli kakršnekoli ukrepe, s katerimi bi začeli z zaostrovanjem in omejevanjem sprejema migrantov. Izpostavljamo, da Slovenija aktivno sodeluje pri iskanju rešitev in si še vedno prizadeva za skupen dogovor, vendar bomo odločno in dosledno ukrepali, če bodo ogroženi interesi ali varnost Republike Slovenija oziroma bo prišlo do napovedovanja enostranskih ukrepov," so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Vodja avstrijskih svobodnjakov napoveduje ljudsko vstajo

Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Hans-Christian Strache pa je v luči begunske krize za avstrijski časnik Österreich napovedal "ljudsko vstajo proti vladi s ciljem, da vlada odstopi". Kot je dejal v današnjem pogovoru za dunajski časnik, v državi vlada izredno stanje, v katerem se je vlada postavila nad zakone.

Če bi bil predsednik Avstrije, aktualnega kanclerja Wernerja Faymanna zagotovo ne bi ponovno potrdil na tem položaju, saj je kršil zakone, je povedal Strache. "V državi imamo izredno stanje, v katerem se je vlada postavila nad zakone," je zatrdil.

"Ne samo gospa Merkel, tudi gospod Faymann mora oditi," je prepričan vodja opozicijskih svobodnjakov.

FPÖ že več mesecev javno poziva k zaprtju avstrijske meje za begunce, medtem ko kancler Faymann sledi politiki nemške kolegice Merklove, ki zagovarja sprejem beguncev iz Sirije.

Katoliška cerkev danes obeležuje svetovni dan migrantov in beguncev.

Nemčija bi podaljšala seznam varnih držav

Vladajoči nemški krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel in njena partnerska stranka na Bavarskem, krščanski socialisti (CSU), razmišljajo o tem, da bi pospešili vračanje zavrnjenih prosilcev za azil iz Alžirije in Maroka. Del tega predloga je tudi načrt o njihovi namestitvi v posebne centre za vračanje beguncev.

Merklova CDU in CSU bavarskega ministrskega predsednika Horsta Seehoferja razmišljata, da bi Alžirce in Maročane obravnavali kot prosilce za azil, ki prihajajo iz varnih držav, in bi jih namestili v posebne centre za izgon, v današnji izdaji poroča nemški časnik Die Welt.

Prosilcev za azil iz omenjenih dveh držav tako ne bi več porazdelili po občinah po vsej Nemčiji, ampak bi jih namestili v posebne centre na Bavarskem, kjer bi bili deležni obravnave po hitrem postopku in nato, če bi bilo potrebno, nemudoma izgnani - podobno, kot se to sedaj v praksi izvaja za prosilce iz balkanskih držav, ki imajo malo možnosti, da jim odobrijo azil.

Nemčija je Albanijo, BiH, Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo razglasila za varne države, kar pomeni, da imajo njeni državljani malo možnosti, da dobijo begunski status. Berlin želi sedaj na ta seznam uvrstiti še Alžirijo in Maroko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vendar potrebujeta CDU in CSU za uresničitev tega načrta, predvsem glede razglasitve obeh držav za varni državi, še privolitev koalicijskih socialdemokratov (SPD).

Do predloga prihaja po strmem povečanju števila novih prihodov migrantov iz Alžirije in Maroka in po spolnih napadih na ženske na silvestrovo v nekaterih nemških mestih, za katerimi naj bi stali migranti iz severnoafriških in arabskih držav. Ti napadi so dodobra razburili nemško javnost.

Nemčija želi s tem ukrepom tudi razbremeniti kapacitete za pomoč ljudem, ki dejansko bežijo z vojnih območij, kot je Sirija, in ki predstavljajo okoli 40 odstotkov skoraj 1,1 milijona ljudi, ki so lani prišli v Nemčijo, še navaja AFP.

Število prosilcev za azil iz Alžirije se je po podatkih nemškega notranjega ministrstva med junijem in decembrom lani povzpelo z 877 na 2296, iz Maroka pa s 368 na 2896.

Papež beguncem: Ne izgubite upanja

Papež Frančišek je danes begunce po svetu pozval, naj ne izgubijo upanja in veselja do življenja. "Vsak od vas v sebi nosi zgodbo, kulturo in dragocene vrednote," je med molitvijo angelovega čaščenja na trgu svetega Petra v Vatikanu dejal sveti oče. 

"Pogosto ste žal izkusili bedo, zatiranje in strah. Vaša prisotnost na trgu svetega Petra je znak upanja, ki je v Bogu. Ne dopustite, da vam vzamejo to upanje in veselje do življenja," je še dejal papež.

Papež Frančišek
Papež Frančišek FOTO: AP

Na trgu svetega Petra v Vatikanu se je med verniki zbralo tudi 7000 pribežnikov in beguncev iz 30 držav, ki so se kasneje udeležili tudi maše v baziliki svetega Petra.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3