'Čast mi je bilo služiti Nemčiji'

Nemška vladajoča koalicija je danes začela posvetovanja v zvezi z izvolitvijo novega predsednika države, potem ko je dosedanji predsednik Horst Köhler v ponedeljek nepričakovano odstopil.  “Zahvaljujem se mnogim ljudem v Nemčiji, da so mi zaupali in podpirali moje delo. Prosim, da razumete mojo odločitev. Čast mi je bilo služiti Nemčiji kot predsednik,” je v spremstvu svoje žene ob odstopu dejal Köhler.

Prvi krog pogovorov se je danes zaključil po približno štirih urah, kandidat pa še ni izbran. O nasledniku Köhlerja so se pogovarjali kanclerka Angela Merkel, ki vodi največjo nemško stranko CDU, vicekancler in vodja liberalcev (FDP) Guido Westerwelle ter vodja CSU, bavarske sestrske stranke CDU, Horst Seehofer.

Kot je razkril vodja poslanske skupine CDU Volker Kauder, bo črno-rumena koalicija za predsedniškega kandidata predlagala "kvalificirano osebnost", saj meni, da Nemčija na položaju predsednika države potrebuje "nekoga s političnimi izkušnjami". Kot je še dejal, koalicija pri izbiri kandidata ni pod časovnim pritiskom, a naj bi ga vendarle izbrala relativno hitro.

Vladajoča koalicija se namerava uskladiti glede imena kandidata za predsedniški položaj, nato pa bodo s predlogom šli do opozicijskih socialdemokratov. Kot je že v ponedeljek dejala Merklova, si želijo doseči čim širše soglasje glede novega predsednika države. Kandidat mora biti osebnost, ki bo sprejemljiva za vse, je poudarila.

Glede tega se je danes oglasila tudi največja opozicijska stranka, socialdemokrati (SPD). Tako vodja SPD Sigmar Gabriel kot tudi njegov namestnik in berlinski župan Klaus Wowereit sta pozvala, da mora predsedniški kandidat uživati podporo vseh strank, a kot sta poudarila, bi se morali koalicija in opozicija zato skupaj pogovarjati o kandidatu. Soglasje namreč zanesljivo ni to, da koalicija opoziciji predstavi kandidata, ki ga je izbrala sama brez predhodnih posvetovanj, sta opozorila. Če se bo to zgodilo, bomo na volitvah 30. junija zanesljivo nastopili z lastnim kandidatom, je posvaril Gabriel. Podobno so sporočili tudi opozicijski Zeleni.

Predsednik bundestaga Norbert Lammert je dejal, da bodo volitve za novega predsednika potekale 30. junija, to pa je tudi zadnji dan za zvolitev naslednika Köhlerja.  Vladajoča koalicija se namerava uskladiti glede imena kandidata za predsedniški položaj, nato pa bodo s predlogom šli do opozicijskih socialdemokratov. Lammert je povedal, da termina za volitve ni bilo enostavno določiti, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da se jim je posrečilo najti datum, ko na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki ne bo tekem.

V Berlinu sicer kot možno kandidatko omenjajo sedanjo ministrico za delo Ursulo von der Leyen, sicer mater sedmih otrok, pa tudi finančnega ministra Wolfganga Schäublea, predsednika bundestaga Lammerta in še nekatere druge.

Plaz kritik nad predsednika

Köhler se je odločil za odstop, potem ko so njegove izjave o vojaški misiji v Afganistanu naletele na ostre kritike nemške javnosti. Köhler je dejal, da Nemčija potrebuje vojaške intervencije kot podporo svojim zunanjetrgovinskim interesom. "Žal mi je, ker bi lahko moji komentarji vodili do nesporazumov glede teme, ki je tako težavna in hkrati tako pomembna za naš narod," pa je dejal tokrat.

V pogovoru za nemški radio Kultur je namreč 22. maja med drugim dejal: "Ocenjujem, da je resnično tako: Tam se borimo tudi za našo varnost v Nemčiji, skupaj z zavezniki se tam borimo na temelju mandata Združenih narodov. Vse to pomeni, da imamo odgovornost. Menim, da je prav, če o tem v Nemčiji debatiramo tudi z določeno mero dvoma."

Kot je nadaljeval, je njegova ocena,  da mora država naše velikosti s takšno zunanjetrgovinsko orientacijo in s tem tudi odvisnostjo od zunanje trgovine vedeti, da so v izrednih primerih potrebne tudi vojaške misije za ohranitev naših interesov, npr. prostih trgovinskih poti, in preprečitev celotne regionalne nestabilnosti, ki bi lahko negativno vplivala na naše možnosti za trgovino, delovna mesta in prihodek. O vsem tem moramo razpravljati in mislim, da nismo na slabi poti."

Predsednik v Nemčiji s podpisom potrjuje zakone, sicer pa je njegova vloga v veliki meri ceremonialna.