Lani je bilo na našem nebu kar nekaj zanimivih dogodkov - pri nas smo lahko opazovali delni Sončev mrk, pa prav posebni Lunin mrk, spremljali smo nasino sondo New Horizons, ki je prispela do Plutona in še bi lahko naštevali. Tudi v letošnjem letu bo na tem področju zanimivo.
8. in 9. marec: Popolni Sončev mrk, a žal pri nas ne bo viden. V predstavi bodo lahko uživali na jugovzhodu Azije in severu Avstralije, navaja Timeanddate.com. Totalnost mrka bo dolga 4. minute in 10 sekund.
14. marec: Evropska vesoljska agencija (ESA) načrtuje izstrelitev plovila Trace Gas Orbiter, ki se bo podal na sedemmesečno potovanje proti Marsu. Gre za prvi del v misiji ExoMars. TGO bo v orbiti iskal metan, ki ga na Zemlji večinoma proizvajajo živi organizmi. Plovilo bo proti rdečemu planetu poneslo tudi modul, ki bo pobiral podatke o atmosferi, ko bo pristajal. Modul bo na planetu predvidoma pristal oktobra. Glavni cilj plovila pa je tlakovanje poti za rover ExoMars, ki ga bodo izstrelili leta 2018. Esa v projektu sodeluje z rusko agencijo.
23. marec: Po sončevem mrku se bo situacija obrnila in bo luna zašla v senco. Šlo bo le za t.i. polsenčni lunin mrk, torej se bo luna pomikala skozi šibek zunanji del Zemljine sence (v pravo senco niti ne pride). Ta tip mrka je velikokrat težko opazen (sij lune se le nekoliko zmanjša) in ga veliko ljudi zamenja za normalno polno luno. Poznamo še delni in popolni lunin mrk. Tudi tega pri nas ne bo mogoče videti, ampak ga bodo lahko opazovali na zahodni obali Severne Amerike. Polsenčni mrk bo nastopil tudi 16. in 17. septembra, tega pa bo mogoče videti v Evropi.
Marec: Končala se bo enoletna misija Nasinega astronavta Scotta Kellyja in ruskega kozmonavta Mikhaila Kornienka, ki sta na Mednarodno vesoljsko postajo odpotovala 27. marca 2015. Z različnimi poskusi testirata vzdržjivost telesa v breztežnostnem prostoru. Gre za priprave za misijo na Mars.
April ali maj: Zasebno vesoljsko podjetje SpaceX bo aprila ali maja predvidoma prvič izstrelilo raketo Falcon Heavy. 68-metrska raketa bo najmočnejša, ko bo enkrat operativna, pravijo pri podjetju, kateremu je lani uspelo vertikalno pristati z raketo Falcon 9. Prav taka raketa je imela lani hude težave - nekaj minut po vzletu 28. junija 2015 je razpadla - ko je skušala dostaviti zaloge na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). 7. februarja bo po trenutnem načrtu SpaceX znova poletel proti ISS.
9. maj: Prehod Merkurja čez Sonce. Merkur se bo postavil med Sonce in Zemljo in planet bo viden kot temna pika, ki se pomika po naši zvezdi. Merkurjevi prehodi so precej pogostejši kot denimo Venerini (te smo opazovali leta 2004 in 2012, naslednji bo šele 2117). Merkur je namreč bližje Soncu in okoli njega kroži hitreje. Prehodi se zgodijo ali maja ali novembra, zadnje tri pa smo zabeležili v letih 1999, 2003 in 2006. Prehod bo mogoče videti tudi v Evropi.
Od 18. maja do 3. junija: To bo obdobje zelo ugodno za opazovanje Marsa, saj bo takrat zelo svetel. Zakaj? Mars bo 22. maja v opoziciji s soncem. To je trenutek, ko so Zemlja, sonce in še en planet - v tem primeru Mars - v poravnavi, Zemlja je v sredini. Osem dni kasneje, 30. maja se bo Mars najbolj približal Zemlji, in sicer ob 21.35 GMT (22.35 po našem času) bo od nas oddaljen 75,3 milijonov kilometrov. Kot napovedujejo pri Nasi, bo s pomočjo teleskopov mogoče videti tudi območja, kamor so pristali roverji. Še boljšo predstavo bo Mars pripravil leta 2018, ko se bo Zemlji približal na vsega 57,6 milijona kilometrov.
Poletje: Konec misije Dawn? Sonda Dawn se je zapisala kot edina sonda do zdaj, ki je krožila kar okoli dveh vesoljskih teles - od julija 2011 do septembra 2012 okoli Veste, od marca 2015 pa kroži okoli Ceresa, ki je postal znan po svojih svetlečih pikah. Dawn je zdaj pri Ceresu v zadnji fazi, saj je spustila na višino 375 kilometrov od pritlikavega planeta, od koder izvaja meritve in fotografira. Junija naj bi se misija končala, saj ji bo predvidoma zmanjkalo goriva. Kdaj natančno, pa še ni jasno.
4. julij: Nasina sonda Juno bo prispela do Jupitra. Po petih letih od izstrelitve bo sonda prispela do plinskega velikana, kjer bo natančno izmerila magnetska in gravitacijska polja, s podatki bomo tako izvedeli več o evoluciji in strukturi velikana. Po napovedih Nase bodo lahko končno odkrili, ali ima planet trdno jedro. Juno se bo Jupitru približala na 5.000 kilometrov.
11. in 12. avgusta: Poletni večeri so kot nalašč za opazovanje zvezd in tudi letos ne bo šlo zamuditi meteorskega roja Perzeidov.
3. september: Nasa bo izstrelila sondo OSIRIS-REx, ki bo z asteroida pobrala vzorce in jih prinesla nazaj na Zemljo. Sonda bo odpotovala k 500 metrov širokem asteroidu z imenom Bennu, do tja bo pripotovala, če bo šlo vse po načrtih, leta 2018. Sonda bo z Bennuja pobrala okoli 60 gramov materiala in ga leta 2023 prinesla nazaj na Zemljo.
30. september: Zgodovinska misija Rosetta se bo končala. Misija se je zapisala v zgodovino, ko je leta 2014 laboratorij Philae pristal na kometu 67P/Čurjumov–Gerasimenko. Matično plovilo Rosetta je z varne razdalje več let zbiralo podatke o kometu, konec septembra pa se bo Rosetta po napovedih Ese načrtovano spustila na površje kometa. Pri tem bo še naprej zbirala podatke in fotografirala komet. Misija se je začela marca 2004.
14. november: Superluna. Polna luna bo v perigeju, torej na najbližji točki od Zemlje, ko bo oddaljena od nas 356.536 kilometrov. Povprečna razdalja med Luno in Zemljo je okoli 384.470 kilometrov. Nazadnje je bila luna tako blizu Zemlji 21. januarja 1948, navaja Space.com.
13. in 14. december: Geminidi - še eden izmed lepih meteorskih rojev. Možno je, da bo mogoče na minuto videti kar dva utrinka, kar pomeni 120 na uro. Predstavo bo žal motila svetla luna.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.