Malezijka trdi, da je med letom nad Indijskim oceanom videla pogrešano letalo

Iskanje dveh predmetov v južnem Indijskem oceanu, ki naj bi pripadala pogrešanemu boeingu 777 letalske družbe Malaysia Airlines, ki je pred trinajstimi dnevi izginilo z 239 potniki in člani posadke, je tudi drugi dan minilo neuspešno.

Iskanje poteka na podlagi posnetka zasebnega satelita, ki je 16. marca posnel dva večja plavajoča predmeta, prvi naj bi bil velik okoli 24 metrov, drugi okoli 5 metrov. Območje iskanja je sicer eno najbolj samotnih območij na planetu, od najbližjega kopnega, avstralskega Pertha, oddaljeno okoli 2500 kilometrov.

Iščejo tudi ponoči

Iskanja sicer ne prekinejo niti ponoči. Potem ko so včeraj ponoči delo prekinila letala, je predmeta še naprej iskala norveška trgovska ladja St. Petersburg, s katere so sporočili, da so ponoči le nekoliko znižali hitrost, a da bodo iskali, dokler bo treba, saj to dolgujejo obupanim svojcem potnikov in članov posadke. Iskali bodo torej tudi danes ponoči.

Iskanje sicer ni enostavno, saj je treba prečesati območje, veliko 600.000 kvadratnih kilometrov. Na delu je 29 letal, 21 ladij in 6 helikopterjev.

Posadka letala Orion je povedala, da so se slabi vremenski pogoji, ki so včeraj oteževali iskanje, danes nekoliko izboljšali, čeprav sta nizka oblačnost in dež še vedno oteževala delo. Veliko sicer pričakujejo od ameriškega letala Poseidon, ki je opremljeno z najboljšo opremo za globinsko iskanje v vodi. Kitajska je medtem sporočila, da na območje pošilja tri vojaške ladje.

Lahko bi šlo tudi za izgubljeni tovor

Avstralske oblasti pa so znova ponovile, da v plavajoča predmeta ne gre polagati vseh upov, saj bi lahko šlo tudi za izgubljeni tovor kakšne ladje. Če gre za kos pogrešanega letala, pa strokovnjaki menijo, da gre najverjetneje za del krila.

Vodja avstralske reševalne operacije John Young je medtem dejal, da operacija poteka s polno močjo, še vedno upajo, da bi našli kakšnega preživelega. "Ta dva predmeta moramo nujno najti, saj sta morda najboljša sled, da nas pripeljeta do kraja, kjer so morda ljudje, ki jih je treba rešiti," je dejal Young.

Po drugi strani pa preiskovalci tudi sami priznavajo, da obstaja možnost, da sta plavajoča predmeta v času od 16. marca že potonila.

Letala in ladje medtem nadaljujejo iskanje tudi v Andamanskem morju med Indijo in Tajsko, kjer letalo iščejo že skoraj od začetka.

Čas se izteka

Razen slabo vidnih predmetov na radarski sliki, ki le morda pripadata pogrešanemu letalu, trinajst dni po izginotju letala na poti iz Kuala Lumpurja v Peking, o usodi boeinga 777 ni znanega skoraj nič, večinoma gre za ugibanja in teorije.

In skrivnost bi lahko ostala nerazvozlana za vedno, opozarjajo strokovnjaki. Reševalci imajo namreč le še 17 dni časa, kolikor bodo oddajniki črnih skrinjic letala še oddajali signal. Nato po iskanje odgovorov še težje.

Izginotje leta MH370 pogosto primerjajo s tragedijo leta AF447, ki je leta 2009 sredi neurja strmoglavilo v Atlantski ocean, nato pa je trajalo kar dve leti, da so našli še črne skrinjice skoraj 4.000 metrov globoko v morju. Vendar je med obema primeroma pomembna razlika – v primeru AF447 so preiskovalci vsaj približno vedeli, kje iskati, saj so našli razbitine letala.

V primeru MH370 pa preiskovalci pravijo, da čeprav se izkaže, da kosa pripadata letalu, to še ne pomeni konca iskanja, saj sta v času od 8. marca, ko je letalo izginilo, do 16., ko je nastal posnetek, prepotovala dolgo pot, zato bo treba v tem primeru kraj strmoglavljenja šele najti.

Posnetek morda neuporaben

Sicer pa tudi uspešno iskanje črne skrinjice morda ne bo odgovorilo na vprašanje, kaj se je zgodilo z letalom. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da naprave, ki snemajo dogajanje v pilotski kabini, komunikacijo med piloti in komunikacijo posadke s kontrolo zračnega prometa, shranijo le zadnji dve uri posnetka. Do še pred nekaj leti le 30 minut.

Glede na scenarije dosedanjih hujših letalskih nesreč, sta dve uri posnetka običajno več kot dovolj, a tokrat preiskovalci menijo, da je letalo po zadnjem stiku z radarjem letelo še kar sedem ur, vse dokler ni ostalo brez goriva, kar pomeni, da ključnih podatkov o tem, kaj se je dogajalo v trenutku, ko je letalo skrenilo s poti in je nekdo ugasnil komunikacijske naprave, ni.

Druga črna skrinjica, ki beleži podatke o tehničnih značilnostih, kot sta na primer hitrost in višina letenja, shranjuje podatke do 25 ur. Žal pa ne snema zvoka v pilotski kabini.

Je Malezijka res videla pogrešano letalo?

53-letna Malezijka Latife Dalelah, ki je na dan izginotja z drugim letalom letela nad Indijskim ocenom, trdi, da je v morju v bližini Andamanskih otokov videla pogrešano letalo. Malezijka je bila potnica na letalu, ki je letelo iz mesta Jeddah v Kuala Lumpur.

"Ker nisem mogla zaspati, sem ves čas gledala skozi okno. Bila sem šokirana, ko sem v vodi zagledala rep in krilo letala," pojasnjuje. Zbudila sem prijatelje, a so se mi samo smejali, saj mi niso verjeli. A pravi, da je prepričana o tem, kaj je videla.

Ko je pristala v Kuala Lumparju je tudi svojim otrokom povedala, kaj je videla. Takrat je izvedela, da je letalo izginilo. Njen sin jo je prepričal, da je obvestila policijo. A odziva ni bilo.

Kaj se je zgodilo?

Plavajoča predmeta sta ponovno premešala tudi teorije o tem, kaj se je na letalu dogajalo preden je izginilo. Duhove namreč buri njuna lokacija.

Pilot in strokovnjak za varnost v civilnem letalstvu Robert Mark pravi, da predmeta, če se bo izkazalo, da gre res za kosa pogrešanega letala, kažeta na to, da se je na krovu letala zgodilo nekaj dramatičnega, ni pa šlo za ugrabitev.

Med zadnjim stikom letala z radarjem, ko je letalo skrenilo s poti, in domnevnima razbitinama je namreč skoraj ravna črta, kar po Markovem mnenju kaže na to, da je zaradi neznanega vzroka posadka prenehala z upravljanjem letala, meni, da bi lahko izgubili zavest, nato pa je letalo s pomočjo avtopilota letelo, vse dokler ni zmanjkalo goriva, zaradi česar je na koncu strmoglavilo.

Ameriška Zvezna agencija za civilno letalstvo je sicer lani izdala opozorilo o možnosti razpok na trupu letal iz boeingove družine 777. Kot pojasnjuje Mark, lahko v takšnem primeru pride do drastičnega padca kabinskega pritiska, kar lahko pri ljudeh povzroči nezavest. "Če se pilotu ne uspe spustiti dovolj nizko, v območje, kjer je mogoče prosto dihati, lahko vsi na krovu letala umrejo," je dejal.

Drugačnega mnenja je avstralski letalski strokovnjak Neil Hansford, ki meni, da je bilo letalo namerno poslano na tako odročno področje z namenom, da ne bo nikoli najdeno.

"Incident je povezan s posadko. Ni bila eksplozija, ni ga sestrelila vojska. Karkoli je bilo, pa naj gre za terorizem, aktivizem ali kaj tretjega, je bilo skrbno načrtovano," je dejal.

Po njegovem je Indijski ocean pravi kraj, če bi kdo želel poskrbeti, da tako veliko letalo izgine brez sledi. "Če bi želel, da izgine, bi iskal zelo, zelo globoko vodo, ki je zelo daleč od kopnega," pravi. In kraj, kjer zdaj iščejo predmeta, za katera še ni znano, ali sta povezana z letalom, tem kriterijem ustreza. Meni tudi, da bodo ostanke letala, če jih sploh bodo, našli z ladjami.

Strokovnjaka tudi čudi količina goriva na letalu, ki so jo ocenili iz dosedanjih podatkov o tem, kako dolgo bi še naj letalo letelo, potem ko je bila komunikacija prekinjena. Hansford izpostavlja, da je bilo v rezervoarjih letala enkrat več goriva, kot bi ga letalo potrebovalo za let iz Kuala Lumpurja v Peking, kar ga navdaja s prepričanjem, da je šlo za načrtovano dejanje.