Po navedbah diplomatskih virov v Bruslju se čas in potrpljenje EU iztekata. Rešitev hrvaško-slovenskega mejnega spora in konec blokade hrvaških pristopnih pogajanj pričakujejo čim prej. To je dal že pretekli teden jasno vedeti švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je na neformalnem sestanku zunanjih ministrov EU dejal, da članice povezave izgubljajo potrpljenje zaradi zlorabe bilateralnega spora za blokiranje pristopnih pogovorov s Hrvaško. Da ima Evropa vse manj razumevanja za Slovenijo, sta po poročanju spletne strani hrvaške javne televizije potrdila tudi italijanski in britanski zunanji minister.
Bildt je isto stališče ponovil sinoči, v zapisu, ki ga je objavil tik pred srečanjem z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. "Tako ne gre več naprej,“ je oster, Slovenija krši načela Evropske unije. Mejno vprašanje je za Ljubljano že nekaj časa evropsko vprašanje, a Bildt zapiše: "V svojem bistvu je slovensko-hrvaško mejno vprašanje bilateralno vprašanje."
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar bloga ne komentira, češ da to ni uradno stališče švedske vlade. A na zunanjem ministru v Stockholmu njegov argument zavrnejo. Bildt vedno govori in piše kot zunanji minister, povejo za oddajo 24UR. To je torej uradno stališče države, ki naj bi bila še pred nedavnim velika zaveznica Slovenije. Za Ljubljano je jasna kritika Švedske lahko skrb vzbujajoča, saj kraljevina v drugi polovici leta prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Se tehtnica preveša v prid Hrvaški? Žbogar to zavrača, Slovenija ima v Uniji še vedno zaveznike, predvsem pa razumevanje, trdi. "Ali še vodimo igro ta trenutek? Mi vedno vodimo igro, mi smo tisti, ki moramo dati soglasje na pristopni konferenci,“ poudarja slovenski zunanji minister. Tudi predsednik vlade Borut Pahor pove, da je vse pod nadzorom, in izpostavi najmočnejšo karto, na katero Slovenija v odnosih s Hrvaško igra: "Slovenija je ne nazadnje članica Evropske unije.“
Predsedujoča trojka podprla Rehnov predlog
Pahorja in Žbogarja pa najbolj pomirja dejstvo, da je predsedujoča trojka EU (Francija, Češka in Švedska) Rehnova prizadevanja za rešitev meje, ki jim je Ljubljana prikimala, Zagreb pa ne, podprla. To se je po mnenju premierja zgodilo, "ker je Slovenija pokazala veliko mero konstruktivnosti in iskrene zavzetosti, da bi prišlo do razumnega dogovora med Evropsko komisijo ter Slovenijo in Hrvaško glede odprtih vprašanj, ki so pred Hrvaško na poti v EU".
Spomnimo …
Olli Rehn se je v sredo zvečer namesto s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem, kot je bilo predvideno, sestal s predsedujočim triom v sestavi Češke, Francije in Švedske. Sestanek s Slovenijo in Hrvaško je preložil, ker ni dobil odgovora Hrvaške na svoj zadnji kompromisni predlog za reševanje vprašanja meje in zastoja Hrvaške.
Komisija je uradno navedla, da je srečanje z Žbogarjem in Jandrokovićem preložila, ker ni dobila odgovora Hrvaške. Po navedbah virov v Bruslju pa naj bi bil razlog za zaskrbljenost dejansko v tem, da Hrvaška ni bila zadovoljna z Rehnovim predlogom in ga ni želela podpreti.
Mesić ponuja dostop do odprtega morja
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za avstrijski radio Ö1 ponovil, da Hrvaška vztraja pri reševanju vprašanja meje s Slovenijo po pravni poti, obenem pa Sloveniji ponudil sklenitev sporazuma o slovenskem dostopu do odprtega morja, ki ga želi Ljubljana. Kot je pojasnil, ima pri tem v mislih predvsem pravico do prostega prehoda do odprtega morja skozi hrvaške vode, ki pa jo Slovenija v skladu z mednarodnim pravom že ima. Slovenska stran je že večkrat poudarila, da vztraja pri neposrednem stiku z odprtim morjem.
Mesić je v pogovoru za Ö1 tudi zavrnil skupino za posredovanje v slovensko-hrvaškem sporu glede meje, oblikovanje katere je predlagal Rehn. "Gre za spor o dejstvih in ta lahko potrdi zgolj sodišče," je poudaril in dodal, da politiki ne morejo risati meja. Kot je dejal, to ni uspelo politikom obeh držav, podobno pa bi bilo tudi s tujimi državniki. S tem naj bi namignil na finskega Nobelovca Marttija Ahtisaarija, ki naj bi omenjeno skupino vodil. "EU ne bi smela priti naproti članici, če ta očitno nima prav," je še poudaril Mesić.
Pahor predloga ni želel komentirati. "Pobuda komisarja Rehna je edina pobuda, ki je trenutno na mizi. O drugih se Slovenija ne bo izrekala," je dejal.
KOMENTARJI (342)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.