Arizonski imigracijski zakon, ki policistom med drugim nalaga, da preverjajo status določenih ljudi, še naprej buri duhove. Včeraj je tako ameriška zvezna sodnica Susan Bolton blokirala najbolj sporne določbe omenjenega zakona, ki naj bi danes stopil v veljavo. Tako so začeli veljati le nekateri deli zakona, npr. kazen za delodajalca, ki zaposli priseljenca na črno in brez potrebnih dokumentov.
Guvernerka zvezne države Arizona Jan Brever, ki je aprila podpisala zakon o priseljencih, je že napovedala pritožbo, tako da se bo z zadevo moralo ukvarjati zvezno vrhovno sodišče, ki je trenutno bolj nagnjeno na konservativno stran.
Kaj naj bi bilo sporno?
Poleg tega, da državni in lokalni policisti lahko le na podlagi videza oz. rase zaustavljajo ljudi na cesti in od njih zahtevajo dokumente, ki dokazujejo njihov imigracijski status, zakon prepoveduje nezakonitim priseljencem zbiranje na javnih mestih. Opozoriti pa je treba, da se priseljenci zbirajo na ulicah in trgih zgodaj zjutraj, kjer jih ameriški državljani poberejo in uporabijo za dnevna opravila. Zakon prav tako zahteva, da priseljenci vedno nosijo s seboj dokumente, ki dokazujejo njihov status. Zdaj je sodnica vsa ta določila blokirala. Tudi določilo, da policisti lahko aretirajo nezakonite priseljence brez sodnega naloga.
Ogrozili bi pravice zakonitih priseljencev in manjšin
V svoji sodbi je med drugim navedla, da policisti ne morejo preverjati imigracijskega statusa aretiranih oseb, ker bo v tem času njihova svoboda omejena. Po njenem prepričanju obstaja velika verjetnost, da bodo med aretiranimi zakoniti priseljenci. Dejstvo je tudi, da bodo med aretiranimi, ki čakajo na preverjanje statusa, tudi ameriški državljani, ki so po videzu podobni nezakonitim priseljencem iz Latinske Amerike.
Arizona je šele od leta 1848 pod ZDA
Arizona je bila najprej pod špansko kolonialno vladavino, nato pod Mehiko in šele od leta 1848 pod ZDA. Glavno dejstvo, pri katerem so zagovorniki novega zakona pogrnili, pa je, da za izvajanje imigracijske zakonodaje skrbijo zvezni organi. Boltonova je to dejstvo upoštevala in zatrdila, da izvajanje zveznih zakonov s strani Arizone ni v javnem interesu, četudi želi Arizona pomagati zvezni vladi.
Policisti iz Phoenixa so se zakonu uprli!
Arizona leži na meji z Mehiko in je zadnja leta preplavljena z nezakonitimi priseljenci, tja pa se širi tudi vojna proti trgovini z mamili. Breverjeva je zatrdila, da se zavedajo, da ima zvezna vlada svoje pristojnosti, vendar pa želijo le pomagati, saj imajo 15.000 policistov, ki lahko preverjajo imigracijski status. Med njimi ni policistov iz Phoenixa, ki so se družno uprli novemu zakonu.
Potrditev zakona je v ZDA in tudi zunaj meja ZDA sprožila burne odzive. Začeli so se spontani gospodarski bojkoti Arizone, ameriški predsednik Barack Obama pa je naročil ameriškemu pravosodnemu ministrstvu, naj opravi revizijo in po njej je zvezna vlada vložila tožbo. V sredo so potekale demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v Ciudad de Mexicu, kjer se je množica burno razveselila sodniške odločitve o blokadi delov zakona. Proti zakonu so se opredelili tudi številni glasbeniki, igralci in drugi. Med njimi so tudi člani skupine Rage Against the Machine.
Večina Američanov sicer zakon podpira in v številnih zveznih državah so začeli s podobnimi pobudami. Zvezna vlada želi prav zaradi tega zakon izničiti, saj bi nastala zmešnjava.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.