Podivjane direktorske plače

Komisija za visoke plače je odkrila zelo visoke, stratosferske plače direktorjev, ko je primerjala plače iz leta 2010 s tistimi iz leta 1980. Plače vodilnih so višje za šokantnih 4000 odstotkov, povprečna otoška plača pa je bila lani samo trikrat višja kot pred tremi desetletji. Pohlep vodilnih se je začel povečevati kmalu potem, ko je na oblast prišla desničarska ikona in Marilyn Monroe liberalnega kapitalizma Margaret Thatcher, ki so jo prvič izvolili leta 1979.

Komisija ocenjuje, da je ukrepanje proti tem v narodovem interesu, saj podivjane plače povzročajo motnje na trgih, privabljajo nadarjene ljudi iz ključnih sektorjev gospodarstva, nagrajujejo neuspehe, škodijo delovni morali in s temi in drugimi negativnimi posledicami škodujejo gospodarstvu.

V študiji "nastopa" več "junakov" s planeta direktorjev. Eden izmed njih je direktor banke Barclays John Varles, ki je lani zaslužil skoraj 4.400.000 funtov. To je 169 več kot je povprečna otoška plača. Varles ima 4.899 odstotkov višjo plačo, kot jo je imel leta 1980 tedanji Barclaysov šef, ki je imel "samo" trinajstkrat višjo plačo, kot je bila povprečna plača.

Današnja povprečna "kosmata" letna plača v Britaniji je skromnih 25.900 in je samo trikrat večja kot leta 1980, ko je bila 6.474 funtov. Stratosferski zaslužki vodilnih ne zrcalijo "uspehov" podjetij in družb, spodbujajo ogromno neenakopravnost, kakršne ni bilo že od viktorijanskih časov, in so nekaj hudo bolnega v vrhu naše družbe, ocenjuje komisija.

Danes je jasno, da pravljični zaslužki in bogatenje tistih pri vrhu na račun osiromašenja vseh drugih niso samo nepošteni in moralno odvratni, ampak tudi, da so bili ključen dejavnik krize finančnega sistema, ki se je nadaljevala s trdoživo recesijo. Od osebnega in korporacijskega pohlepa do vse bolj hazarderskih odločitev, ki so jih sprejemali ti možje, je bil majhen korak zanje, pa velik za izbruh krize, poročajo na 24UR.