Pred 30 leti bi se lahko 3. svetovna vojna začela v Jugoslaviji

Kljub temu da je bila nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher znana kot Železna Lady, pa to še ne pomeni, da se ni srečala s težkimi problemi. Leta 1981 se je namreč resno spraševala, ali je na vidiku tretja svetovna vojna, in se je nanjo tudi začela pripravljati, poroča britanski časopis Daily Mail. In kje naj bi ta izbruhnila? Na območju nekdanje Jugoslavije, torej tudi pri nas.

Marca 1981 je Thatcherjeva svoji vojski ukazala, naj izvede vaje, katerih namen so bile priprave na morebiten izbruh vojne. V omenjenem času je bila namreč hladna vojna na vrhuncu. Sovjetska zveza je na božični večer leta 1979 napadla Afganistan, odnosi med Zahodom in Vzhodom pa so dosegli najnižjo točko od začetka kubanske raketne krize leta 1962.

Ameriško anksioznost je refleksiral izid predsedniških volitev, na katerih je novembra 1980 zmagal Ronald Reagan, sovjetske oblasti, ki jih je takrat vodil Leonid Brežnjev, pa so se bale, da bi Nato izvedel napad presenečenja. Thatcherjeva je pristala na namestitev ameriških balističnih raket. Napetosti so rasle tudi za železno zaveso, kjer so Poljaki ustanovili sindikat Solidarnost in se tako uprli komunistom.

Stopnjevanje napetosti tako v Veliki Britaniji kot tudi na Vzhodu

Vaja se je začela 9. marca, ko so vladin kabinet preimenovali v vojaški odbor, ki se je omenjenega dne prvič sestal. Sovjetske sile so bile na zemljevidu označene z oranžno barvo, zavezniške pa z modro. V Sovjetski zvezi so senilnega Brežnjeva strmoglavili z oblasti, na oblast pa je prišla vojaška hunta, ki so jo vodili vse bolj nazadnjaški kadri tajne službe KGB.

Tako kot v prvi svetovni vojni je bil sod smodnika na Balkanu, kjer naj bi sovjetski imperij zvrstil svoje sile ob meji z Jugoslavijo, sicer komunistično državo, ki pa se je vse bolj spogledovala z Zahodom. Tako Velika Britanija kot tudi ZDA so okrepile svoje sile v Zahodni Nemčiji, sovjetske vojaške ladje pa naj bi že nadlegovale ribiče v Norveškem in Severnem morju.

Tudi v Veliki Britaniji ni bila rožnata slika. Vrstile so se stavke zaradi naraščanja brezposelnosti in zaradi krčenja sredstev za javno porabo. Vrstile so se tudi demonstracije, ki jih je organizirala organizacija Škrlatni mir, ki naj bi jo financirali komunisti. Prav tako naj bi na meji z Walesom valižanski skrajneži zažigali javne zgradbe.

Nato je obrambno ministrstvo lansiralo operacijo, s katero je iz Zahodne Nemčije evakuiralo okoli 100.000 žena in otrok britanskih vojakov. Zaradi panike je začelo primanjkovati konzervirane hrane, sladkorja in moke, veliko bencinskih servisov pa je ostalo brez goriva.

Pred vojaškimi bazami so bili številni protestniki, na cestah so proti vladi protestirali tudi študentje, zaradi protestov pa so bile okrnjene tudi tradicionalne vojaške ceremonije. Iz britanskih zaporov pobegne še 24 pripadnikov komunističnih skupin, ki želijo ohromiti britanske vojaške priprave.

Sovjeti zasedejo Jugoslavijo, Irak vzhod Turčije, okupirana pa je tudi Norveška

In 11. marca zjutraj se zdi, da je tretja svetovna vojna tik pred izbruhom. Dva dni kasneje sile varšavskega pakta vdrejo v Jugoslavijo, iz Bližnjega vzhoda poročajo, da je Irak napadel vzhod Turčije, norveški viri pa poročajo, da se na severno-vzhodni meji z Norveško kopičijo vojaške enote.

Glede na scenarij kot ga predvideva Vojna knjiga, na podlagi katere so opisani zgornji dogodki, pa bi London objavil vojno Sovjetski zvezi, potem ko bi začele padati bombe na Veliko Britanijo, kjer bi že bilo razglašeno izredno stanje. Potem ko bi Rdeča armada prebila zahodno obrambo, pri čemer bi uporabila kemično orožje, Zahodna Nemčija in Norveška pa bi se znašli na robu prepada, bi v trenutku, ko bi poveljnik Nata v Evropi zahteval napad z jedrskim orožjem čez železno zaveso, Thatcherjeva brez oklevanja sprejela odločitev o začetku jedrskih napadov. Ugotovili naj bi namreč, da je bolje, če se takoj odločijo za uporabo jedrskega orožja, kot pa da čakajo, da pred tem pokleknejo vse konvencionalne zavezniške enote. Najprej bi, kot naj bi to predlagal vrhovni poveljnik sil Nata, bombardirali tarče v Vzhodni Nemčiji, na Češkoslovaškem, Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji, ne pa na ozemlju Sovjetske zveze, saj bi bilo to preveč provokativno. In Thatcherjeva bi tako akcijo odobrila.

Po teh vojaških vajah so v Veliki Britaniji organizirali še podobne teste sposobnosti Britancev, kako odgovoriti na morebiten izbruh vojne, pri čemer je Vojna knjiga služila kot glavni priročnik.