Gruzijske oblasti naj bi ponudile premirje po tem, ko so ruske čete sprožile silovito ofenzivo. Iz Kremlja so sporočili, da uradnega poziva k prekinitvi spopadov še niso dobili. "Ruski predsednik od gruzijskega ni dobil še nobenih predlogov," je sporočil predstavnik za stike z javnostjo.

Humanitarna katastrofa v regiji

Razmere v Južni Osetiji so sicer nevzdržne. Število smrtnih žrtev strmo narašča, prestolnica Chinvali je tarča nenehnega obstreljevanja. Rusko mejo je na begu pred vojno prestopilo že več kot 30 tisoč Osetijcev, med katerimi je tudi veliko ranjenih. Ruske oblasti so tja že poslale zdravnike in medicinsko opremo, gradijo tudi že začasne kampe in bolnišnice, vrtce in šole pa preurejajo v začasna bivališča. Podpredsednik vlade Sergej Sobjanin je opozoril, da konflikt ustvarja humanitarno krizo, predvsem kar se tiče beguncev. "Soočeni smo z resno humanitarno katastrofo v regiji.“

Devetdeset ranjencev so morali iz osetijske prestolnice evakuirati po posebni poti, saj gruzijske oblasti niso hotele zagotoviti varnega prehoda niti za hudo ranjene otroke.

V prestolnici sicer ni ne vode ne elektrike. Ljudje so ujeti v kleteh in zakloniščih. Ruski mediji tako poročajo o ženski, ki je skupaj s še skupino drugih someščanov zaprta v svoji kleti. Ob njej leži truplo 20-letnega sina. "Letala nas bombardirajo, jaz pa sem ujeta tukaj v kleti. Nad nami vse gori. Naj nas pride nekdo rešit. Kje so mirovne enote? Tu sedim s še drugimi ljudmi. Moj sin je mrtev. Zakaj nas nihče ne pride rešit?“

'Možnosti za ponovno združitev so majhne'

V pokrajino je pripotoval ruski premier Vladimir Putin, ki bo glede pomoči beguncem sklical sestanek v Vladikavkazu. Po njegovem mnenju so možnosti, da bi se Južna Osetija po tej vojaški akciji spet združila z Gruzijo, majhne. "Gruzija je zadala smrtni udarec svoji lastni ozemeljski celovitosti in s tem svoji suverenosti. Težko si je zamisliti, kaj bi lahko po tem prepričalo Južno Osetijo k ponovni združitvi z Gruzijo," je izjavil po poročanju ruskih tiskovni agencij. Trenutno dogajanje na tem območju je označil za genocid.

Abhazijske enote blizu gruzijskim četam

Po tem, ko so predstavniki separatistične pokrajine Abhazija potrdili, da so pričeli z vojaškimi operacijami in tudi odprli 'drugo fronto', da bi iz regije izgnali gruzijske vojake, od tam prihajajo novice, da so se abhazijske čete že zelo približale gruzijskim enotam.

Predstavnik abhazijske vojske Sergei Shamba je že pred tem dejal, da so njihove sile napadle gruzijske sile na območju Kodorija, ki predstavlja strateško točko, kjer bi lahko gruzijski vojaki vdrli v regijo.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v pogovoru z Bushem poudaril, da je umik gruzijskih sil iz spornega področja edina pot za razrešitev krize v Južni Osetiji. (Foto: Reuters)

Do napada je prišlo komaj 48 ur po tem, ko je Gruzija poslala svoje vojake v Južno Osetijo. Gruzija je zanikala, da je do napada sploh prišlo, in poudarila, da "so sile pripravljene na vsakršno agresijo“. "V Kodori smo poslali dovolj sil, da zavarujejo to območje,“ so še poudarili predstavniki gruzijskih oblasti.

Kot je znano, Tbilisi Moskvo obtožuje, da si želi pripojiti gruzijski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, ki si prizadevata za osamosvojitev oziroma odcepitev.

Razglasili vojno stanje

Umrlo že več kot 2000 civilistov. (Foto: Reuters)

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je dejal, da je država uradno v "vojnem stanju", potem ko je Tbilisi obtožil Moskvo, da bombardira gruzijska civilna območja. Sekretar gruzijskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Lomaja je pojasnil, da je ta ukrep enakovreden razglasitvi izrednega stanja.

"Podpisal sem odredbo o razglasitvi vojnega stanja. Gruzija je v stanju popolne agresije s strani ruske mornarice, letalstva in obsežnih kopenskih operacij," je povedal predsednik Sakašvili. Lomaja je razložil, da je stanje podobno izrednemu stanju, vendar ta zadeva predvsem državne ustanove in skorajda ne vpliva na vsakdanje življenje državljanov.

Sakašvili je izjavo ruske strani o več kot tisoč civilistih, ki naj bi bili ubiti v spopadih v Chinvaliju, označil za "nezaslišano laž". Po njegovem v Chinvaliju ni "praktično nobene civilne smrtne žrtve", Chinvali pa da je razdejan zaradi ruskega bombardiranja. Moskovske izjave je označil za "resnično sovjetsko kampanjo napačnih informacij".

Dodal je še, da je o krizi govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel, o razmerah pa bo kmalu govoril tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Izjavil je tudi, da se "bodoči svetovni red določa danes v Gruziji".

Bush je danes dejal, da bi napad Rusije na Gruzijo lahko povzročil resno poslabšanje razmer v regiji. Poudaril je še, da je potrebno spoštovati ozemeljsko celovitost Gruzije. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v pogovoru z Bushem poudaril, da je umik gruzijskih sil iz spornega območja edina pot za razrešitev krize v Osetiji. Potrebno je doseči podpis sporazuma o nenapadanju med sprtimi stranmi, je še poudaril.

Napad na plinovod

Ruska letala so napadla tudi najpomembnejši gruzijski plinovod, vendar so zgrešila cilj. Gruzijske oblasti so dejala, da ta poteza kaže na to, da je Rusija želela ne samo ohromiti ekonomske interese Gruzije, ampak tudi mednarodne skupnosti.

Nasprotujoči si podatki

O razmerah v Chinvaliju prihajajo nasprotujoča si poročila. Ruska vojska namreč trdi, da je Chinvali "popolnoma osvobojen" pred gruzijskimi silami, nasprotno pa gruzijske oblasti trdijo, da imajo "popoln nadzor" nad glavnim mestom, ki je že nekaj dni ujeto v ognjeni spopad.

Natančni niso niti podatki o smrtnih žrtvah na tem območju. Rusko zunanje ministrstvo navaja število 1500, predstavnica južnoosetijske vlade Irina Gaglojeva pa je povedala, da je mrtvih že 1600 oseb, 90 ranjenih pa se zdravi v bolnišnici v Chinvaliju, ki je tarča nenehnega obstreljevanja.

Spor pa se očitno širi, saj je Rusija obtožila Ukrajino, da "pomaga Gruziji pri etničnem čiščenju v Južni Osetiji“. Ukrajina naj bi Gruziji dobavljala orožje, trdi rusko zunanje ministrstvo.

Gruzija pomembna za Zahod

Zahodne države so na strani Gruzije, ki si želi postati članica zveze Nato tudi iz gospodarskih interesov. Preko Gruzije poteka naftovod, ki dnevno prečrpa milijon sodov nafte, večinoma namenjene na trge zahodne Evrope. Rusiji gruzijsko približevanje Zahodu ne odgovarja in podpira separatiste v gruzijskih pokrajinah Južni Osetiji ter Abhaziji. Po gruzijski ofenzivi je začela Rusija pošiljati čez mejo svoje tanke in vojsko, hkrati pa okrepila bombardiranje ciljev, med njimi tudi pristanišč z naftnimi objekti.