FOTO in VIDEO: Evropska unija od Mursija pričakuje svobodo za ljudi

Zmagovalec prvih demokratičnih predsedniških volitev v Egiptu Mohamed Mursi je takoj po izvolitvi pozval k narodni enotnosti in 60-letni kandidat Muslimanske bratovščine se je poklonil vsem, ki so bili ubiti v lanskih protestih zoper strmoglavljenega predsednika Hosnija Mubaraka.

"Brez krvi mučenikov ne bi bil izvoljen," je dejal Mursi in dodal, da se bo revolucija nadaljevala, dokler ne bodo doseženi vsi cilji. Mursi, po poklicu inženir, ki je v 80. letih kot profesor predaval tudi na univerzi v Južni Kaliforniji, je obljubil, da bo deloval v dobro vseh Egipčanov, ne glede na njihovo versko prepričanje.

Slavje pozno v noč

Privrženci prvega islamističnega egiptovskega predsednika so njegovo zmago proslavljali pozno v noč, nekaj pa jih je še vedno na trgu Tahrir. Po poročanju tujih medijev so se med splošnim veseljem, ki so ga začinili z ognjemeti in metanjem petard, slišali predvsem vzkliki "dol z vojaško vladavino."

Med prvimi, ki so čestitali novemu predsedniku, je bil egiptovski vojaški voditelj Husein Tantawi, ki državo vodi od Mubarakovega padca februarja lani, nato pa so se zvrstile čestitke iz tujine. Čestitke so mu poslali tudi iz Bele hiše, kjer pričakujejo, da se bo Egipt še naprej zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu.

Novemu predsedniku Egipta pa je čestital tudi predsednik Slovenije Danilo Türk. "Pripravljeni smo polno podpreti vaše napore, da usmerite izjemni potencial dinamičnega egiptovskega naroda v demokratično, pluralistično in enakopravno družbo, ki bo temeljila na univerzalnih vrednotah in človekovih pravicah pod vodstvom vlade, ki bo odražala raznolikost egiptovske družbe," je v čestitki Mursiju zapisal Türk. Spomnil pa je tudi, da sta Slovenija in Egipt v minulih 20 letih razvila "močne prijateljske vezi in vzajemno koristno sodelovanje".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da upa, da se bo dolgotrajno obdobje miru med Egiptom in Izraelom nadaljevalo. Egipt je bil pred 33 leti prva arabska država, ki je podpisala mirovno pogodbo z Izraelom, vendar nekaj bojazni obstaja, saj je Muslimanska bratovščina nasprotovala mirovni pogodbi med državama. Mursi pa je v prvem intervjuju po včerajšnjih volitvah povedal, da si želi še okrepiti odnose z Iranom, s ciljem, da bi v širši regiji dosegli strateško uravnoteženost.

Zunanji ministri EU so na današnjem zasedanju v Luksemburgu novoizvoljenemu predsedniku Egipta čestitali v skupni izjavi in izrazili pripravljenost EU na sodelovanje z njim. Egiptu so tudi znova zagotovili "polno podporo" pri prehodu v demokracijo.

Izvolitev prvega predsednika Egipta, ki je civilist in ne prihaja iz vojaških vrst, so ministri označili kot "pomemben mejnik" in "zgodovinski trenutek". Še posebej so pohvalili Mursijevo izjavo po nedeljski objavi volilnih izidov, da želi oblikovati vlado enotnosti za vse Egipčane, ki bo zastopala vse politične in družbene skupine v državi.

V Luksemburgu so sicer pozvali k čimprejšnjemu prenosu oblasti na izvoljene, civilne predstavnike ljudstva ter izrazili zaskrbljenost ob nedavni razpustitvi egiptovskega parlamenta.

Novoizvoljenemu predsedniku je čestital tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je obenem izrazil upanje, da bo Egipt pod Mursijevim vodstvom nadaljeval s socialnimi in gospodarskimi reformami ter da bodo vsi Egipčani uživali pravice in svoboščine, ki jim pripadajo.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz pa je v svoji čestitki poudaril, da bo Evropa Egiptu pomagala "na poti k reformam, demokraciji in blaginji", če bo nova vlada spoštovala zahteve ljudi po več svobode, dostojanstva in priznanja.

Izide egiptovskih predsedniških volitev bi komisija morala objaviti že v četrtek, a je to zaradi očitkov o kršitvah preložila za nedoločen čas. S tem je sprožila številne kritike in proteste v Egiptu, kjer sicer že nekaj časa vlada napeto vzdušje.
Vladajoči vrhovni vojaški svet, ki državo vodi od Mubarakovega strmoglavljenja februarja lani, je namreč pred dvema tednoma razpustil parlament, ker je ustavno sodišče odločilo, da so bile parlamentarne volitve konec lanskega leta v nasprotju z ustavo. Nato je 17. junija, tik po zaprtju volišč, sprejel niz ustavnih dopolnil, s katerimi si je med drugim prisvojil zakonodajno oblast in močno okrnil pristojnosti novega predsednika.

Zaradi tega sta se Muslimanska bratovščina in vrhovni svet javno ostro sporekla, a so začele krožiti govorice, da naj bi se skrivoma pogajala, tudi o izidu volitev. V zadnjem tednu je vzdušje v državi zato postajalo vse bolj napeto.