Organizacije, ki se borijo za človekove pravice po objavi povzetka poročila o ravnanju agentov ameriške Obveščevalne agencije Cia pozivajo ameriško tožilstvo, da sproži postopke proti odgovornim za brutalna mučenja domnevnih Al Kaidinih osumljencev.
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice in boj proti terorizmu Ben Emmerson je dejal, da je treba preganjati višje člane administracije nekdanjega predsednika Georgea Busha, hkrati pa tudi pripadnike Cie in ameriških oblasti, ki so izvajali krute tehnike zasliševanja, kot je tudi t. i. "waterboarding" ("navidezno utapljanje"). "Kar se tiče mednarodnega prava, so ZDA zakonsko obvezane, da kazensko obtožijo odgovorne," je dejal Emmerson.
Kenneth Roth, izvršni direktor organizacije Human Rights Watch, ki se bori za človekove pravice, pa je dejal, da so bila dejanja Cie kazniva in jih ni mogoče opravičiti. "Če ta pomembni proces prikaza resnice ne bo vodil do pregona uradnikov, bo mučenje za naslednje predsednike vedno predstavljalo opcijo," je dodal.
Ameriška zveza državljanskih svoboščin (Aclu) pa meni, da bi moral ameriški generalni državni tožilec imenovati posebnega tožilca, ki bo izvedel "neodvisno in temeljito preiskavo proti predstavnikom Busheve administracije, ki so ustvarili in odobrili tajen program mučenja". Njen direktor Anthony Romero je dejal, da je poročilo nemogoče brati brez neznanskega občutka ogorčenja, ker je ameriška vlada zagrešila grozljive zločine. "Vladni uradniki, ki so nezakonite dejavnosti dovolili, morajo odgovarjati," je sporočil.
"Če obstajajo dokazi za sprožitev kazenske preiskave, bi bilo treba odgovorne preganjati. V našem sistemu ne bi smel biti nihče nad zakonom, zaradi zlorab pa so bili do zdaj preganjani le najnižji predstavniki oblasti. To je škandal," je še dodal.
Amnesty International pravi, da je zdaj jasno, da so bile dejavnosti Cie nezakonite od samega začetka, surova zasliševanja pa niso bila delo posameznikov.
Zelo malo možnosti za uspeh človekoljubnih organizacij?
Včeraj je ameriški predsednik Barack Obama sicer izrazil upanje, da objava povzetka poročila ne bo vodila do ponovne bitke argumentov. "Upam, da nam bo to poročilo pomagalo pustiti te metode tam, kjer morajo biti - v preteklosti," je dejal.
Krute zasliševalne metode, ki so glede na objavljeno poročilo, povzročile tudi smrt zaslišancev, je Obama prepovedal že leta 2009, ko je bil prvič izvoljen za predsednika. Že takrat je sicer dal vedeti, da se s pregonom odgovornih za mučenja njegova administracija ne bo ukvarjala.
Analitiki pa menijo, da je zelo malo možnosti, da bi bili pravno preganjani nekdanji pripadniki Busheve administracije, ki je te tehnike dovolila po terorističnem napadu 11. septembra 2001. Ameriško pravosodno ministrstvo je namreč opravilo že dve preiskavi o nezakonitem ravnanju z osumljenci in ugotovilo, da ni zadostnih dokazov za sodni pregon.
Vplivni republikanski senator John McCAin je dejal, da so z mučenji le redko prišli do pomembnih informacij. Tudi pri iskanju Al Kaidinega voditelja Osame bin Ladna so najpomembnejše podatke dobili s konvencionalnimi metodami zasliševanja, pravi McCain in dodaja, da so na presenečenje tako ameriških sovražnikov, kot tudi Američanov samih, te tehnike le malo pomagale pri iskanju načrtovalcev terorističnega napada in pri preprečitvi morebitnih novih napadov.
V poročilu, ki so ga objavili demokratski senatorji v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti, piše, da je Cia sporne tehnike mučenja med zasliševanjem domnevnih pripadnikov Al Kaide uporabljala po napadu 11. septembra. Hkrati je tudi zapisano, da Cia glede sovjega početja Američanom ni nalila čistega vina.
Poročilo tudi ugotavlja, da podatki, ki so bili pridobljeni na sporen način, niso prinesli podatkov, s katerimi bi lahko zatrli grožnje.
Cia pa se je na objavo poročila odzvala z besedami, da so ta zasliševanja pomagala pri reševanju življenj. "Podatki, ki so bili pridobljeni s tem programom, so bili ključni za razumevanje Al Kaide in še vedno pomagajo pri današnjih protiterorističnih dejavnostih," je dejal direktor Cie John Brennan. Sicer pa je tudi Cia priznala nekatere napake v programu.
Uporabljali tudi rektalno rehidracijo
Poročilo ugotavlja, da mučenje ni prineslo nobenih informacij, ki bi ustavile teroristične napade. Mučeni so priznavali, kar so zasliševalci hoteli, da bi jih nehali mučiti, ter si celo izmišljali teroristične napade, ki niso bili nikoli v pripravi. Nekatere od njih je Cia kasneje uporabila kot utemeljitev koristnosti mučenja. Cia je pri zasliševanju uporabljala tudi agente, ki so imeli zgodovino nasilnega obnašanja.
Poročilo ugotavlja, da je imela Cia v tajnih zaporih od leta 2002 do leta 2008 okoli 100 ljudi, od tega jih je bilo 26 povsem nedolžnih. Dva ujetnika sta med mučenjem umrla, ves dan pa so obdelovali tudi dva ujetnika, ki sta bila v resnici sodelavca Cie.
Agenti Cie uporabljali tudi tako imenovano "rektalno rehidracijo", to je zalivanje zadnjične odprtine z vtaknjeno cevjo. Osumljencem so grozili z vrtalnim svedrom ali pištolo, potapljali so jih v ledene kopeli in tako naprej.
Edini agent, ki je bil povezan s programom in je končal v zaporu, je John Kiriakou. Vendar ne zaradi tega, kar je delal z ujetniki, ampak zato, ker je o mučenjih leta 2007 javno spregovoril.
Evropa se vede kot, da ne bi bila vpletena
Sicer pa v pričakovanje objave poročila o mučenju ameriških agentov v Evropi ni bilo veliko govora o njeni vpletenosti. V resnici pa je bilo več ameriških zaveznic v Evropi globoko vpletenih v Cijin program. Se to lahko zdaj spremeni, se sprašujejo pri britanskem časopisu Guardian.
Cia je namreč v času Busheve vlade uporabljala mrežo evropskih letališč in vojaških baz za njene lete, povezane s tajnimi ugrabitvami in premestitvami terorističnih osumljencev prek državnih mej. Nekatere evropske države so pomagale Cii pri ugrabitvah, druge pa so gositile tako imenovane "črna poslopja", v katerih so izvajali mučenja.
Leta 2007 je posebni preiskovalec Sveta Evrope Dick Marty ugotovil, da je dovolj dokazov za trditve, da so ameriški skrivni zapori obstajali na Poljskem in v Romuniji. Dodal je, da so nelegalne premestitve osumljencev, ki jih je ugrabila Cia v Evropi vodili do množičnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic.
Do danes so razsežnosti evropske vpletenosti še vedno neznane, saj so ZDA in njene evropske partnerice to zavile v tajnost. Washington ni nikoli potrdil lokacij skrivnih Cijinih zaporov, hkrati pa tudi ni nikoli povedal, katere vlade so pri tem sodelovale, prav tako pa tega tudi ni v včeraj objavljenem povzetku poročila. Le Švedska je do zdaj plačala odškodnine žrtvam ugrabitev, hkrati pa je edina država, v kateri so bili predstavniki oblasti obsojeni zaradi sodelovanja v Cijinem programu.
Organizacija Fundacija odprta družba (OSF) pa je zapisala, da je v tem programu sodelovalo najmanj 54 držav, od tega 21 evropskih, pri čemer jih je bilo 17 članic Evropske unije. Med evropskimi državami, ki so sodelovale, so Litva, Velika Britanija, Nemčija, Španija, Portugalska, Belgija, Danska, Finska, Islandija, Avstirija, Češka, Grčija, Ciper, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Albanija.
Obsodbe le na Švedskem
V Milanu je bil leta 2003 ugrabljen egiptovski klerik Abu Omar, Cia pa ga je nato skrivaj prepeljala v Egipt. Novembra 2009 je italijansko sodišče zaradi tega obsodilo 22 agentov Cie, to pa je bil povsem edinstven primer v Evropi. Poleg njih so bili obsojeni še en pripadnik ameriške vojske in dva italijanska obveščevalca. Obsojeni so bili na najmanj petletne zaporne kazni.
Leta 2004 pa je bil v Makedoniji po pomoti ugrabljen nemški državljan Khaled el Masri, ki so ga skrivaj prepeljali v Afganistan. Leta 2012 je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo to ugrabitev, vendar pa so nemške oblasti vedno zanikale, da bi ZDA posredovale podatke o Masriju.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.