Bomo ravnali kot žabe?

Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore se v filmu "Neprijetna resnica" sprašuje, ali bomo ljudje, soočeni z globalnim segrevanjem ozračja ravnali kot žabe. Po stari zgodbi namerč velja, da se bo žaba, če jo postavimo v lonec s hladno vodo, ki jo segrevamo, počasi navajala na višjo temperaturo in se, ne da bi poskušala iz lonca pobegniti, skuhala.

V francoski prestolnici Pariz se je začelo štiridnevno srečanje vodilnih klimatologov, kjer bodo v petek predstavili poročilo o podnebnih spremembah, ki bo opozorilo na naraščanje temperatur in gladine morij po svetu. Predsednik medvladne skupine za podnebne spremembe IPPC Rajendra Pachauri je dejal, da "še nikoli v zgodovini ni bilo takšnega zanimanja za zanesljive podatke o globalnem segrevanju." Eden od avtorjev poročila, Kenneth Denman, pa je poudaril, da "upajo, da bo poročilo prepričalo ljudi, da so podnebne spremembe resnične, da smo zanje v veliki meri odgovorni vsi in da moramo vendarle spremeniti naš način življenja."

V poročilu, pri pripravi katerega sodeluje 2500 znanstvenikov, naj bi bilo zapisano, da obstaja najmanj 90 odstotna verjetnost, da je globalno segrevanje v zadnjih 50 letih povzročil človek z izgorevanjem fosilnih goriv. Zaradi njega lahko pričakujemo še več poplav, vročinskih valov, suše in dviganja morske gladine.

Dolgo pričakovano poročilo, prvo po letu 2001, naj bi sicer vzbujalo skrb med udeleženci, ker naj ne bi dovolj ostro opozarjalo na nevarnosti podnebnih sprememb. Po prvih osnutkih poročila naj bi se gladina morij do leta 2100 namreč dvignila manj (med 13 in 58 centimetri) kot je zapisano v poročilu iz leta 2001, kar mnogi znanstveniki zavračajo. Kot pravijo, poročilo ne upošteva nedavnega taljenja ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki. Leta 2002 se je od Antarktike odlomil 3250 kvadratnih kilometrov velik kos ledu in izginil v 35 dneh. Nedavna študija NASA pa je ugotovila, da se na Grenlandiji vsako leto stali 221 kubičnih kilometrov ledu.

Čeprav obstajajo kritike, da je IPCC pravzaprav radikalen v svojih napovedih, pa je hkrati tudi zelo previden, saj mora poročilo potrditi 154 držav, med njimi tudi ZDA in z nafto bogate države, kot je Savdska Arabija. Ameriški predsednik George Bush je sicer prejšnji teden v svojem govoru pred kongresom globalno segrevanje prvič označil za neizpodbitno dejstvo.

Posledice podnebnih sprememb so brez dvoma vidne po vsem svetu in po besedah izvršnega sekretarja Okvirne konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) Yva de Boera najbolj prizadenejo države v razvoju, ki imajo najmanj sredstev za odgovor nanje. Kažejo se v obliki izjemnih vremenskih pojavov in spremembi padavinskih režimov, zaradi katerih je lani na Kitajskem umrlo skoraj 3000 ljudi. Indonezija bi lahko do leta 2030 po besedah tamkajšnjega okoljskega ministra Rachmata Witoelarja zaradi dviga morske gladine ostala brez 2000 od skupno 18.000 otokov. Zaradi vremenskih razmer naj bi v prihodnje trpela tudi proizvodnja riža.

Raziskava Inštituta Max Planck iz Hamburga pa je pokazala, da se bodo temperature v Nemčiji v obdobju med letoma 2071 in 2100, glede na obdobje med letoma 1961 in 1990, dvignile za povprečno dve stopinji.