Tujina

'Boj za pravice žensk ni končan'

Cape Town, 09. 08. 2006 13.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

STA

Južnoafričani so obudili spomin na pohod aktivistk, ki so se pred natanko 50 leti borile proti osovraženim prepustnicam.

V JAR danes praznujejo državni praznik, cel avgust pa je mesec žensk FOTO: Reuters

V JAR, državi z največ obolelimi za aidsom, je več kot 30 odstotkov nosečih žensk okuženih z virusom HIV, država pa ima tudi najvišjo stopnjo posilstev in nasilja v družini na svetu. Leta 2004 je bilo tako na vsakih 100.000 ljudi prijavljenih 114 posilstev, medtem ko jih je na primer v ZDA več kot trikrat manj. Vsakih šest ur v Južnoafriški republiki žensko ubije intimni partner.

Več tisoč Južnoafričanov je v spomin na ženske aktivistke, ki so se pred 50 leti borile proti osovraženim prepustnicam, s katerimi so beli oblastniki omejevali gibanje temnopoltih Afričanov, obnovilo njihov pohod proti vladnim prostorom. V Pretorii je udeležence pohoda nagovoril južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, ki je opozoril, da kljub doseženemu napredku na tem področju boj za pravice žensk še ni končan.

V mestih in krajih po vsej državi so ženske organizirale slavnostne pohode, govornice pa so ob tej priložnosti opozarjale na bolezni, revščino in nasilje, katerega žrtve so večinoma ženske.

Kar 75 odstotkov temnopoltih žensk je brezposelnih, leta 2004 pa je bilo na vodilnih položajih le 14 odstotkov žensk, od tega le dva odstotka temnopoltih žensk. Kljub temu je vlada storila veliko za uveljavitev žensk v političnem življenju. 12 od 28 ministrskih mest tako zasedajo ženske, podpredsednica Phumzile Mlambo-Ngcuka pa je Mbekijeva izbrana kandidatka za njegovo naslednico. Vendar je bil boj za pravice žensk dolgotrajen.

9. avgusta 1956 se je tako pred sedežem vlade v Pretorii zbralo kakih 20.000 žensk, ki so protestirale zaradi spremembe zakona o prepustnicah, imetnikom katerih so oblasti posebej določile, kje lahko živijo, delajo ali potujejo. Kljub tveganju, da jih bodo državne varnostne sile aretirale, so štiri izmed aktivistk neustrašno zakorakale do urada takratnega belopoltega premiera JAR Johannesa Strijdoma in predale peticijo z več tisoč podpisi. "To je bilo prvič v vsej zgodovini režima apartheida, da so črnci - še huje, ženske - stopili na 'sveti gral', prepovedano zemljo, Union Buildings," se spominja 68-letna Sophia Williams-De Bruyn, ena od pogumne četverice.

Sporne prepustnice so odpravili šele v 80. letih prejšnjega stoletja, medtem ko je 9. avgust od prvih demokratičnih volitev leta 1994 v JAR državni praznik, celoten avgust pa mesec žensk.

jar južnoafriška republika aktivistke obletnica apartheid