'Boj s krizo: dajte prednost ljudem'

Sindikati se za proteste odločajo, ker se povečujejo brezposelnost, revščina, negotove oblike dela, kar vodi v manjšo kupno moč in večje javne dolgove, je ob današnjih protestih povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Današnje proteste je sicer pripravila Evropska konfederacija sindikatov, ki želi opozoriti na težke razmere delavstva v času krize. Protestov v Pragi se po Semoličevih besedah udeležuje 50.000 ljudi, med njimi predstavniki ZSSS in sindikat SVIZ.

Evropska konfederacija sindikatov, ki letos proteste pripravlja pod geslom 'Boj s krizo: dajte prednost ljudem', pričakuje, da se bo štirih protestov v Madridu, Bruslju, Pragi in Berlinu skupno udeležilo od 150.000 do 200.000 ljudi, med njimi naj bi bilo poleg članov ZSSS tudi deset članov Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Četrtkovih protestov v Madridu se je udeležilo 20.000 ljudi, petkovih v Bruslju pa 40.000.

Na današnji protestih v Berlinu pa se je po navedbah nemške federacije sindikatov DGB zbralo okoli 100.000 protestnikov, medtem ko policija govori o več desettisočih udeležencev. Predsednik DGB Michael Sommer je zbrano množico nagovoril z besedami: ''Borite se proti krizi, vendar naj bodo na prvem mestu ljudje."

Sindikati med drugim zahtevajo, da se v Evropi sprejme nov družbeni dogovor, s katerim bi sprejeli razširjen program za okrevanje, s katerim bi zagotovili več in boljša delovna mesta, zaščitili zaposlenost v ključnih industrijah, vlagali v nove trajnostne tehnologije in ohranili za ljudi najpomembnejše javne storitve, kot sta zdravstvo in šolstvo.

Z dogovorom bi zagotovili tudi boljše plače in pokojnine, višja nadomestila za ohranjanje kupne moči in učinkovitejše soupravljavske pravice, kar naj bi spodbudilo gospodarstvo.

Sindikati tudi pravijo, da se ne bi smele ponavljati nedavne sodbe Evropskega sodišča, ki so dale prednost svobodnemu trgu pred temeljnimi pravicami delavcev in kolektivnimi pogodbami. Treba je potrditi socialne cilje notranjega trga ter zagotoviti enako obravnavanje in enako plačilo za migrantske delavce, napotene na delo v okviru opravljanja storitev v drugo državo, pravijo.

Dogovor bi zagotovil učinkovitejšo ureditev finančnih trgov, pošteno porazdelitev bogastva in ne več vračanja h 'kazino kapitalizmu' ali 'poslovanju po starem'. Zahtevajo še, da bi bila Evropska centralna banka zavezana k rasti in zaposlovanju ter ne samo k stabilnosti cen.