Bodo krave prerokovale?

Dan pred božičem bodo verniki množično obiskovali polnočnice, kjer se bodo spomnili rojstva Jezusa Kristusa, ki naj bi učlovečil Božjega sina in Odrešenika ter s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer kristjani sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.

Največ bo Slovencem prinesel ravno Božiček. Čeprav nam vreme v prihajajočih praznikih ne bo naklonjeno, saj bo vsaj do sobote deževno in oblačno, ni treba ostati doma. Toplo se oblecite in se z družino odpravite na decembrske prireditve!

Poseben pomen zimzelenih rastlin in ognja

25. december so v 4. stoletju določili za dan Jezusovega rojstva in prekrili poganski praznik rojstva nepremaganega Sonca. Dolgo so božič praznovali le v cerkvah, v 14. stoletju tudi v ženskih samostanih, družini pa ga je približala protireformacija. Po slovenskem ljudskem izročilu na sam božični dan ni v navadi hoditi na obiske. Ob prazničnem kosilu se zbere vsa družina, zato božič velja kot izrazito družinski praznik.

V širšem pomenu besede pa pomeni božično obdobje, ki se začne s svetim večerom 24. decembra in traja do svetih treh kraljev. V preteklosti so ljudje v tem času pripisovali poseben pomen zimzelenim rastlinam, pa tudi ognju.

V kmečkih domovih so Bogov kot (kot nad mizo nasproti peči v osrednjem bivalnem prostoru) krasili z zimzelenim rastlinjem ali so pod strop obešali smrečico. Okrašeno božično drevo se je po nemških zgledih začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni. Močan je bil tudi pomen ognja, ko so kurili drevesni čok, ki so ga na sveti večer zanetili na ognjišču. Ob njem so peli, molili, mu darovali hrano in pijačo. Pripravljali so obredne jedi in pecivo ter kropili in kadili domove in njive.

Simbolne jaslice

To je bil tudi čas, ko so od hiše do hiše hodili koledniki z dobrimi željami in v zameno prejemali darove. Božični čas pa je veljal tudi kot obdobje, zelo primerno za prerokovanja v zvezi z zdravjem, poroko in letino.

Sam božič se je, podobno kot danes, obeleževal še s skupno molitvijo, petjem božičnih pesmi, obiskom polnočnice in prazničnim družinskim kosilom. V vsakem primeru pa božične praznike najbolj obeležujejo jaslice kot dvo- ali tridimenzionalna upodobitev Jezusovega rojstva, poklona pastirjev in Svetih treh kraljev. V meščanskih domovih so se jaslice začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih pa so jih začeli postavljati v 19. stoletju. Na podeželju so imeli prvotno papirnate jaslice, pozneje pa so jih začele izpodrivati figuralne iz lesa, gline in mavca.

Božiček ali dedek Mraz?

Voščilnice z božičnimi motivi so se začele uveljavljati konec 19. stoletja. Božiček kot obdarovalec se je v mestih pojavil po 1. svetovni vojni in se kasneje ponekod razširil tudi na podeželje. Po 2. svetovni vojni pa je na javnih prostorih in v nekaterih domovih božično drevo za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, glavno vlogo obdarovalca pa je prevzel dedek Mraz, božične motive na voščilnicah pa so zamenjali novoletni. Praznovanje božiča je konec 80. let 20. stoletja postalo spet javno. Poleg novoletnih jelk so se spet začela pojavljati tudi božična drevesa, kot obdarovalca pa sta začela nastopati tako dedek Mraz kot Božiček.