ZDA bo nadaljevala z zračnimi napadi na skrajneže, Slovenija Kurdom orožja še ne bo pošiljala

Tiskovna predstavnica misije ZN v Iraku (Unami) je danes sporočila, da po množičnem begu pripadnikov etnoverske manjšine jazidov z gore Sindžar na severu Iraka jih tam ostaja ujetih le še kakih tisoč. Po navedbah visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) naj bi v preteklih petih dnevih uspelo z gore pobegniti kar 80.000 ljudem.

Begunci - večinoma jazidi - so sicer, kot so za nemško tiskovno agencijo opozorili pri UNHCR, "ekstremno izčrpani" in močno dehidrirani.

Potem ko je skrajna sunitska Islamska država (IS) pred skoraj dvema tednoma zasedla nadaljnja območja na severu Iraka, so se tamkajšnji pripadniki etničnih in verskih manjšin, večinoma jazidi in tudi kristjani, podali v beg. V Kurdistan naj bi se jih od takrat po podatkih Unamija zateklo kakih 200.000. Še kakih 50.000 jih je zbežalo v sosednjo Sirijo. 2000 jih je sprejela tudi Turčija, 20.000 pa jih še čaka na turški meji.

Američani ocenili, da ni razloga za posredovanje

Predstavnik ameriškega Pentagona John Kirby je ponoči sporočil, da jazidov, ujetih na gori Sindžar na severu Iraka, očitno ni toliko, kot so sprva ocenjevali, njihovo trpljenje pa ni tako hudo, kot so se bali. Ameriško reševanje jazidov z gore je zato "bistveno manj verjetno". Podobnega mnenja so tudi v Veliki Britaniji, kjer bodo nadaljevali z razdeljevanjem humanitarne pomoči, medtem ko vojaškega posredovanja zaenkrat ne bo. V Irak je sicer v sredo prispelo 130 ameriških vojakov.

Pred tem je namreč namestnik ameriške svetovalke za nacionalno varnost Ben Rhodes v sredo povedal, da so ZDA v kurdsko prestolnico Erbil na severu Iraka poslale 129 svojih vojakov, ki bodo tam ocenili dejanske razsežnosti humanitarne krize in pripravili predloge za morebitno evakuacijo ujetih ljudi.

Rhodes, ki je govoril le nekaj ur pred Kirbyjem, je tudi razkril, da ameriški predsednik Barack Obama razmišlja o več možnostih glede posredovanja v Iraku - te bi lahko vključevale reševanje beguncev z letali ali celo nasilno odprtje kopenskega koridorja za njihovo evakuacijo.

A za to bi bilo treba poslati na teren ameriške vojake, kar je Obama doslej zavračal. Rhodes je sicer dejal, da bi v tem primeru šlo le za začasno napotitev vojakov, da preselijo ljudi na varno.

A kot je nato ponoči pojasnil Kirby, so ameriški vojaški strokovnjaki na terenu, na sami gori Sindžar, ugotovili, da situacija vendarle ni tako pereča, kot so sprva ocenjevali. "Ekipa je ugotovila, da je na gori Sindžar veliko manj jazidov, kot smo se pred tem bali - deloma zaradi uspeha dostav humanitarne pomoči z letali, letalskih napadov na cilje IS, prizadevanj kurdskih pešmerg in pa zmožnosti na tisoče jazidov, da se v zadnjih dneh preko noči sami evakuirajo z gore," je pojasnil. Kot je še nadaljeval, "so tisti jazidi, ki ostajajo, v veliko boljšem stanju, kot so prvotno mislili, ter imajo dostop do hrane in vode, ki so jim ju odvrgli".

Zračni napadi na sunitske skrajneže se bodo nadaljevali

"Položaj na gori se je zelo izboljšal. Zlomili smo obroč Isila in ljudem pomagali priti na varno," je dejal Obama, a ob tem dodal, da se ameriško posredovanje še ni končalo. "Nadaljevali bomo zračne napade, kjer bo potrebno zaščititi ameriško osebje in objekte v Iraku. Skupaj s partnerji pa bomo zagotovili humanitarno pomoč na severu Iraka, kjerkoli bomo lahko," je dejal.

Predsednik ZDA je ponovil, da ne bo več pošiljal vojakov v boj v Irak. Dodal je, da so beguncem na gori Sindžar z letali dostavili več kot 114.000 obrokov in več kot 120.000 litrov vode. Na gori naj bi bilo le še okrog 4500 jazidov, od katerih je polovica lokalnih pastirjev, ki bodo tam tudi ostali.

EU v petek o podpori Kurdom; Slovenija za zdaj sodelovanja pri oboroževanju ne načrtuje

Zunanji ministri EU bodo v petek na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali o podpori Bagdadu in iraškim Kurdom v boju proti sunitskim skrajnežem. Za Slovenijo je začasno oboroževanje Kurdov v kontekstu ohranitve enotnosti Iraka politična nujnost, a v tem trenutku sodelovanja pri oboroževanju ne načrtuje, so sporočili z MZZ.

K oboroževanju Kurdov v boju proti sunitskim skrajnežem Islamske države, ki so v zadnjih mesecih zavzeli dele severnega Iraka, je mednarodno skupnost v nedeljo pozval predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani. O tem pozivu so v torek razpravljali predstavniki članic EU na izrednem sestanku Politično-varnostnega odbora (PSC) v Bruslju. O skupni podpori kurdskim silam pešmergam se niso dogovorili, so se pa strinjali, da lahko članice same oborožujejo Kurde v dogovoru z iraškimi oblastmi.

Slovenija je po navedbah zunanjega ministrstva zaskrbljena zaradi težkega varnostno-političnega položaja v Iraku: Med drugim jo skrbi napredovanje skrajnežev proti ozemlju pod nadzorom iraških Kurdov na severu Iraka, kamor se je zateklo več sto tisoč oseb, ki so pobegnile z ozemelj, ki jih sedaj nadzoruje Islamska država.

V prizadevanjih za preprečitev humanitarne katastrofe in ohranitve enotnega Iraka je začasno oboroževanje Kurdov politična nujnost, zato se Slovenija strinja z začasnim oboroževanjem Kurdov s strani posameznih članic EU, ki imajo možnost za to. Slovenija v tem trenutku ne načrtuje sodelovanja pri oboroževanju iraških Kurdov, so še pojasnili na MZZ.

V skladu s sklepi zasedanja PSC Slovenija pričakuje, da bodo odločitve posameznih članic o vojaški pomoči iraškim Kurdom sprejete skladno s Kodeksom obnašanja EU na področju izvoza orožja ter v sodelovanju z iraško vlado in drugimi mednarodnimi partnerji.

Slovenijo bo na izrednem zasedanju v petek zastopal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Bogdan Benko.

Ministri bodo sicer v petek razpravljali o vseh vidikih reševanja iraške krize - poleg varnostnega tudi o humanitarnem ter političnem in diplomatskem. V sklopu slednjega se načrtuje oblikovanje posebne mednarodne podporne skupine, v kateri naj bi sodelovale tudi države, kot so Savdska Arabija, Jordanija, Turčija in Egipt.

Pomembno je namreč, da ukrepanje mednarodne skupnosti ni razumljeno kot spor med t. i. Islamsko državo in Zahodom, temveč da se jasno sporoči, da delovanju skrajnežev nasprotuje ves preostali svet, so danes pojasnili viri.

Humanitarna kriza na severu Iraka se poglablja

Zaradi humanitarne krize na severu Iraka so ZN razglasili najvišjo stopnjo ogroženosti. Kurdski predstavniki so sporočili, da so razmere v provinci Dohuk kritične, saj se je tja zateklo že okoli 150.000 beguncev.

Kirby je sicer zatrdil, da bodo ZDA nadaljeval z dostavljanjem pomoči civilistom z letali in letalskimi napadi na cilje IS. ZDA poleg tega dostavljajo orožje kurdskim silam pešmergam, pri čemer se jim je pridružila tudi Francija, o tem pa razmišljajo še v več drugih evropskih državah.

ZDA so se pred dvema letoma in pol vojaško povsem umaknile iz Iraka in Obama, ki je predsedniški položaj leta 2008 osvojil predvsem po zaslugi svojega nasprotovanja vojni v Iraku, se v vojno tam ne namerava znova zaplesti.
Kljub temu je v boju proti IS doslej v Irak poslal kakih 250 vojaških svetovalcev in drugih vojakov, ki so nameščeni v Bagdadu in Erbilu. Slednjim so se sedaj pridružili še vojaki, ki bodo ocenili humanitarne razmere in Obami predlagali opcije.