Bo po letu dni končno znano, kdo je kriv?

Predstavniki ameriške državne agencije za prometno varnost so odločeni, da bodo na srečanju v San Franciscu enkrat za vselej razjasnili stvari in odločili, kdo je pravi krivec za lansko tragično letalsko nesrečo na tamkajšnjem letališču. Iskanje vzrokov za nesrečo letala Asiana Flight 214, v kateri so umrli trije ljudje, skoraj 200 ljudi pa je bil ranjenih, poteka v dveh smereh. Prva je ugotavljanje, ali je šlo morda za človeško napako, oziroma za predolgo obotavljanje pilotov pred prekinitvijo pristanka. Druga smer preiskovanja pa je ugotavljanje, ali se gre zanašati na avtomatizirane kontrole, ki med drugim opravljajo tudi funkcijo ohranjanja hitrosti letenja. Ob tem bodo preiskovali tudi morebitno prezahtevnost novih avtomatskih sistemov, ki da lahko zaradi svoje kompleksnosti zmedejo pilote.

Kaj se je zgodilo?

Kot smo poročali, je do nesreče prišlo ob sicer zelo dobrih pogojih letenja. V pilotski kabini letala boeing 777, na krovu katerega je bilo 307 oseb, so 6. julija lanskega leta sedeli trije izkušeni piloti, vremenske razmere pa so bile skoraj popolne. Ljub temu je letalo med pristankom letelo prenizko in prepočasi. Zaradi tega je udarilo ob ogrado vzletno-pristajalne steze, nakar je z njega odtrgalo podvozje in rep letala. Letalo se je vrtelo po pristajalni stezi, nakar so ga zajeli plameni. Umrle so tri osebe, in sicer dve najstnici iz Kitajske, ki ju je očitno odneslo iz letala, ker nista bili pripeti, in dekle, ki jo je v veliki zmedi po nesreči povozilo reševalno vozilo.

Pilota naj bi mislila, da avtopilot ohranja hitrost

V dokumentih varnostnega sveta je letalska družba Asiana sicer priznala, da je najverjetneje vzrok za nesrečo napaka posadke, ki ni dobro nadzirala in vzdrževala hitrosti letala, prav tako pa potem, ko je ugotovila, da so v težavah, ni pristanka odpovedala. Kot je sporočila južnokorejska družba, sta pilota razumljivo verjela, da bo avtopilot ohranil dovolj hitrosti za varen pristanek, a naj bi se ta brez vednosti pilotov ob nekem prejšnjem dejanju izklopil. Asiana trdi, da bi moralo biti letalo izdelano tako, da bi avtopilot v funkciji "hold mode" vzdrževal potrebno hitrost. Na zadevo so opozorili družbo Boeing, Asiana pa je varnostnemu svetu predlagala, da zahteva od proizvajalca letal, da vgradijo zvočni signal, ki bi ob izklopu in zmanjševanju hitrosti opozoril pilote.

"Asiana ima prav, a to ni prvič. To je znano že nekaj let in piloti bi morali biti dovolj izurjeni, da bi to vedeli," je dejal John Cox, nekdanji pilot omenjene družbe.

Predstavniki proizvajalca letal so povedali, da ni bilo nič narobe z letalom, in da je bila nesreča posledica napake pilotov, ki bi morali ohraniti hitrost in prekiniti pristanek, ko je let postal nestabilen. Kot so dejali, je letalo pilotiral 45-letni Lee Kang Kuk, ki je bil sicer izkušen pilot, a za krmilom letala boeing 777 ni prav pogosto sedel. Ker tistega dne na letališču ni delovala navigacijska pomoč, se je pilot odločil, da bo letalo na pristanek pripravil na podlagi vizualnih zaznav, pogleda skozi vetrobransko steklo in z nekaterimi drugimi inštrumenti, namesto da bi se zanašal na letališki pristajalni sistem ILS. Poleg njega je sedel njegov inštruktor, njemu nadrejen pilot, ki je spremljal pristanek.

Kuk je preiskovalcem letalskih nesreč povedal, da je začutil, da letalo ni v ravnovesju, a da pristajanja ni nemudoma prekinil, saj da je mislil, da ima to pristojnost njegov inštruktor. Prav ta hierarhija južnokorejskih pilotov pa je bila v osemdesetih in devetdesetih letih pogost vzrok tragičnih nesreč.