'Bo prihodnje leto že kihanje pandemija?'

V Svetu Evrope je ob robu plenarnega zasedanja parlamentarne skupščine potekalo javno zaslišanje odbora za zdravstvo in socialne zadeve na temo razglasitve potencialno lažne pandemije nove gripe. Na njem so sodelovali tudi predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Keiji Fukada, predstavnik Združenja evropskih proizvajalcev cepiv (EVM) Luc Hassel, profesor na univerzi v Münstru Ulrich Keil in nekdanji predsednik odbora Evropskega sveta za zdravstvo in socialne zadeve Wolfgang Wodarg. Wodarg je tudi prvopodpisani pod zahtevo za obravnavo možnih vplivov farmacevtske industrije na razglasitev pandemije nove gripe.

Keil: WHO ne upošteva resnosti virusa, temveč le njegovo razširjenost

Profesor Keil je v uvodnem govoru na zaslišanju kritiziral odzive svetovnih institucij in medijev, ki so ob izbruhu virusa H1N1 zadevo "preveč napihnili“, pozneje pa se je izkazalo, da gre za blažjo obliko viroze. Pri tem je izpostavil, da je bilo obveščanje najprej glede sarsa, potem ptičje gripe in nazadnje nove gripe vedno alarmantno, v vseh primerih pa se je izkazalo, da ni bilo resnih posledic. WHO je v projekcijah napovedoval, da bo lahko umrlo do 500.000 ljudi, dejansko pa jih je umrlo 14.000, je poudaril. Še huje pa je bilo pri ptičji gripi in sarsu. Ptičja gripa je prizadela 350 ljudi, umrl pa ni nihče. Ker se nobena od napovedi WHO ni uresničila, bi bilo nujno spremeniti način obveščanja svetovnih zdravstvenih organizacij na tem področju, je poudaril.

Kot je dejal, virus H1N1 ni bil nov, temveč so ga odkrili že leta 1970, WHO pa je razglasil epidemijo nove gripe in začel kampanjo, ko je že vedel, da ima virus le blage posledice. Ob tem je šaljivo pripomnil, "kaj se bo zgodilo, če bo WHO prihodnje leto razglasil kihanje za pandemijo“. Zato je WHO pozval, naj revidira kriterije za razglasitev nove gripe.

WHO namreč, kot je pokazala nadaljnja razprava za razglasitev pandemije, ne upošteva resnosti virusa, temveč le njegovo razširjenost. To je bil tudi glavni očitek glede kriterijev za razglasitev pandemije, ki so bili spremenjeni maja 2009.

Fukada: Grožnja ni WHO, temveč virus

Posebni svetovalec direktorice WHO za pandemske gripe Keiji Fukada pa je dejal, da je WHO kriterije določil po posvetu, ki je trajal dve leti in v katerem so sodelovali znanstveniki in strokovnjaki z vsega sveta. Hkrati pa je zavrnil, da bi na razglasitev pandemije vplivala farmacevtska podjetja. "Pandemija je znastveno dejstvo, ne pa neka obrobna zadeva,“ je dejal na zaslišanju Sveta Evrope. Kot je dejal, kriteriji verjetno niso popolni, da pa bodo na WHO opravili revizijo vseh postopkov in jih po potrebi izboljšali. Poleg tega je rekel, da ni bil WHO tisti, ki je strašil ljudi, temveč virus sam.

Hassel: Države so prosile farmacevtska podjetja, naj izdelajo cepivo

Predstavnik Združenja evropskih proizvajalcev cepiv (EVM) Luc Hassel pa je dejal, da so "vlade same prosile farmacevtska podjetja, naj izdelajo cepivo", in da so naredili takšno cepivo, kot so ga v tako kratkem času pač lahko. Cepivo pa je bilo tudi primerno testirano na več tisoč posameznikih, je še dejal. Glede profita iz tega naslova pa je povedal, da so farmacevtska podjetja veliko investirala v razvoj cepiv in razširitev proizvodnje, še preden so sploh vedela, ali bodo cepiva lahko prodala. Vlade pa so nakupe opravile večinoma v tretji četrtini leta 2009 po razglasitvi pandemije.

O zaslužkih je prezgodaj govoriti, saj še nimajo podatkov. So pa cene prilagodili glede na zmožnosti držav, tako da je bilo cepivo dostopno tudi v revnejših državah, je dejal. Poleg tega so farmacevtska podjetja WHO donirala 170 milijonov odmerkov cepiv za najrevnejše države.

Hassel je še dejal, da je bilo cepivo sicer res prvič v zgodovini narejeno takoj po izbruhu epidemije, vendar to ne pomeni, da ni bilo primerno testirano. Gre za 60 let izkušenj v izdelavi cepiv, je še dejal. Farmacevtska podjetja so po njegovih besedah v razvoj cepiva investirala okoli štiri milijarde dolarjev, po zadnjih podatkih pa naj bi se na svetu cepilo okoli 38 milijonov ljudi.

Pasquier: Svet Evrope bo preiskavo nadaljeval

Kot je po javnem zaslišanju povedala predsednica odbora za socialne zadeve Maury Pasquier, poslanci v ponedeljek niso izglasovali nujne debate na to temo, kljub temu pa bo odbor v petek odločal o tem, ali pripravi poročilo. Pasquierjeva je ocenila, da je bilo na zaslišanju podanih dovolj dejstev, da odbor preiskavo nadaljuje in izdela poročilo. Na marčevski seji parlamentarne skupščine pa bi lahko opravili nadaljnjo razpravo. Prav tako na junijski in oktobrski seji.

Sicer pa poslanci, kot je bilo slišati, s poročil predstavnika WHO in farmacevtske industrije, niso bili zadovoljni. Kot so dejali, govorca nista predstavila znanstvenih dejstev, ki so vplivala na odločitve pri postopkih, ki so sledili prvemu izbruhu nove gripe v Mehiki.