Bo spor o imenu Makedonije, ki državi blokira pot v EU in Nato, vendarle končan?

Na sedežu ZN v New Yorku se odvija nov krog pogajanj med Makedonijo in Grčijo o uradnem imenu Makedonije ob posredovanju posrednika ZN Matthewa Nimetza. Po triletni prekinitvi sta državi pogajanja ob posredovanju ZN nadaljevali decembra lani, nekaj mesecev po tem, ko je Makedonija dobila novo vlado pod vodstvom socialdemokratov.

Pogajanj sta se udeležila makedonski in grški pogajalec Vasko Naumovski in Adamantios Vasilakis. Pred pogajanji se je Nimetz minuli teden v Solunu sestal z zunanjima ministroma držav Nikosom Kociasom in Nikolo Dimitrovom. Na srečanju sta se strinjala z okrepitvijo prizadevanj za rešitev spora.

Posrednik ZN optimističen glede dogovora o imenu Makedonije

Nimetz je po zaključku pogovorov s predstavniki Grčije in Makedonije izrazil upanje, da je rešitev glede uradnega imena Makedonije na dosegu.

"Sem poln upanja, da se ta pogajanja premikajo v pravo smer," je v New Yorku izjavil Nimetz.

Posrednik ZN je grškemu in makedonskemu pogajalcu predstavil sklop predlogov, o katerem bosta v prihodnjih tednih razpravljali grška in makedonska vlada. V obe državi pa namerava odpotovati tudi sam. Po njegovem mnenju bi se morali s sklopom strinjati obe državi, saj predstavlja dostojanstveno in zadovoljivo rešitev.

Nimetz je pred pogovori v ponedeljek izrazil optimizem. Kot je dejal, na mizi ni novega predloga za ime Makedonije, predstavil pa bo več zamisli in predlogov, o katerih so že govorili. Pojasnil je, da je v več kot 20 letih pogovorov bilo na mizi že veliko zamisli in da je "na stvari vedno mogoče pogledati drugače". Poudaril pa je, da pa ni nobenih povsem novih predlogov.

V pogovoru za grško državno televizijo ERT je izpostavil pomemben pozitiven zagon v Skopju in velik interes nove makedonske vlade za rešitev spora. Tudi Atene menijo, da je sedaj dobra priložnost za rešitev spora, ki že od leta 2005 blokira napredovanje Makedonije na poti v EU in Nato.

Ob tem je ob imenu Makedonije med odprtimi vprašanji izpostavil tudi njegovo uporabo in vprašanje makedonske identitete, ki skrbijo Skopje. Atene pa skrbijo zgodovinska vprašanja, prisvajanje zgodovinske dediščine, vprašanje učbenikov, ki jih bodo prav tako morali nasloviti.

Meni pa, da je odprta vprašanja mogoče rešiti in da jih bosta prijateljski državi lahko rešili, če bodo najprej rešili temeljna vprašanja.

Do novega kroga pogajanj prihaja v času okrepljenih prizadevanj Skopja in Aten ter optimizma, da bi bilo mogoče najti rešitev za dolgoletni spor o imenu.

Nova, Severna ali Zgornja Makedonija?

Grčija imenu Makedonija nasprotuje že od makedonske razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije leta 1991, saj menijo, da nakazuje ozemeljske težnje Makedonije po istoimenski grški pokrajini. Pristala je zgolj na ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), pod katerim je država bila leta 1993 sprejeta tudi v Združene narode.

Med morebitnimi rešitvami so se doslej omenjala imena Nova Makedonija, Severna Makedonija in Zgornja Makedonija. Vendar pa v Grčiji številne stranke in skupine, tudi grška pravoslavna cerkev, nasprotujejo, da bi bila Makedonija v imenu države. Kot je pokazala nedavna anketa grškega časnika Proto Thema, tej rešitvi nasprotuje tudi 68 odstotkov vprašanih Grkov.

Nimetz je pred začetkom pogovorov povedal, da v predlogu rešitve ostaja termin Makedonija, saj je vsebovan tudi v začasnem imenu Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, s katerim je bila sprejeta v ZN in jo je priznala Grčija. Za grško televizijo Antenna TV je v torek zvečer še poudaril, da državo kot Republika Makedonija priznava več kot sto držav, tako da je "ime Makedonija povezano z državo".

Prepričan je, da bodo uspeli najti rešitev, ki bo izpolnila grške zahteve in zadovoljila prebivalce njene severne sosede.

Makedonski premier Zoran Zaev je pred dnevi izrazil prepričanje, da bo spor z Grčijo rešen najkasneje do konca junija. Tudi grški premier Aleksis Cipras je ocenil, da je dogovor mogoč. Premierja naj bi se po navedbah medijev sestala ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki bo 24. in 25. januarja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek ocenil, da je okrepitev pogovorov povezana z željo ZDA, da bi Makedonija, ki pogoje za članstvo v Natu izpolnjuje že od leta 2008, postala članica zavezništva. Julija letos bo vrh Nata, na katerem bi lahko že razpravljali o prihodnosti Makedonije v zavezništvu. Po Črni gori bi tako lahko postala nova članica zavezništva iz regije, kar Moskvi ni ravno po godu.

Spor o imenu je tudi glavna ovira na poti Makedonije v EU, saj je že od leta 2005 kandidatka za članstvo v povezavi. Nova levosredinska vlada Zaeva sicer skuša tudi s krepitvijo sodelovanja z Grčijo na področjih skupnega interesa vzpostaviti bolj pozitivno vzdušje, ki bi pripomoglo tudi k rešitvi spora o imenu. Zaev je tako izrazil tudi pripravljenost, da bi se odrekli vztrajanja pri tem, da je Makedonija edina prava naslednica antičnega bojevnika in osvajalca Aleksandra Velikega, kar je vpeljala bivša vlada konservativne VMRO-DPMNE.