Bo Kitajska omejila izpuste?

Kitajska in ZDA ustvarita največ izpustov toplogrednih plinov na svetu in sta tako v zgodbi o iskanju celovitega globalnega dogovora v boju proti podnebnim spremembam ključna igralca. Državi, ki ustvarita več kot 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu, se namreč upirata pravno zavezujočim standardom znižanja emisij, pri tem pa s prstom največkrat kažeta ena na drugo.

Kitajska naj bi bila sedaj vendarle pripravljena prostovoljno se obvezati k omejitvi izpustov. A po besedah enega od članov kitajske pogajalske ekipe, ki sodeluje na podnebni konferenci v južnoafriškem Durbanu, naj bi Kitajska prostovoljno k znižanju emisij več prispevala po letu 2020, v kakšno pravno obliko naj bi bil ta prispevek vključen, pa ni želel špekulirati.

Bo od sporazuma odstopila Kanada?

Prvi dnevi konference pogodbenic konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah so sicer minili v znamenju načrtov Kanade o umiku iz kjotskega protokola. Druga največja država na svetu, ki se uradno za ta korak še ni odločila, je že deležna ostrih kritik.

Kanada se upira zavezujoči politiki za zmanjšanje emisij, če ta ne bo veljala tudi za Kitajsko in še posebej za njeno daleč največjo trgovinsko partnerico ZDA. V ZDA medtem v doglednem času ni pričakovati zadostne politične volje za pristanek na zavezujoče obveznosti v boju proti podnebnim spremembam.

Poleg tega v Kanadi še menijo, da bi morala poleg omenjenih držav na zavezujoča določila o znižanju emisij toplogrednih plinov pristati vsa glavna gospodarstva, tako razvita kot hitro rastoča. Podobna stališča sta izrazili tudi že Rusija in Japonska.

Kanada sicer ni najuspešnejša pri omejevanju izpustov. Medtem ko bi morala do leta 2012 izpuste toplogrednih plinov glede na 1990 znižati za šest odstotkov, jih je po najnovejših celo zvišala za 17 odstotkov. Kanada je bila po mnenju okoljskih organizacij vrsto let zgleden mednarodni igralec v okoljskih in podnebnih zadevah, v zadnjih letih pa se je vse bolj odmaknila od te vloge in postaja s svojo naftno industrijo, ki vse bolj sloni na okoljsko spornem pridobivanju nafte iz bitumenskih peskov, na tem področju celo vse bolj problematična.

Durban naj bi bil zadnja priložnost

Glavno vprašanje na letošnji osrednji podnebni konferenci, ki te dni poteka v južnoafriškem Durbanu, je nadaljevanje kjotskega protokola. Konec leta 2012 se bo namreč izteklo petletno obdobje njenih zavez. Za njihovo nadaljevanje bi se države morale dogovoriti o pristanku na drugo ciljno obdobje, vendar se zaradi nasprotovanja posameznih držav to postavlja pod vprašanje.

Ker pa je Durban zadnja priložnost za zagotovitev nadaljevanja ali nadgradnje kjotskega režima po letu 2012, pesimisti menijo, da lahko pride do tako velikega nazadovanja, ki bi pod vprašaj postavil celoten proces pogajanj, je povedala klimatologinja in Nobelovka Lučka Kajfež Bogataj, ki meni, da bi se lahko dogovorili vsaj o implementaciji kakšnega od lanskih sklepov iz Cancuna in o usodi – morebitnem podaljšanju – kjotskega protokola.

Brez podaljšanja kjotskega protokola in brez njegove nadgradnje bomo ostali v popolni pravni praznini z nepredstavljivimi posledicami, opozarja klimatologinja, ki izpostavlja, da smo že zamudili dragocenih dvajset let in da koncentracije CO2 dosegajo rekordne ravni in tudi rekorden tempo rasti.