Francija mora več kot 60 let, potem ko jih je zaprla, spet uvesti bordele, saj bo s tem zavarovala svoje prostitutke pred izkoriščanje in nasiljem, je prepričana poslanka vladajoče desničarske stranke predsednika Nicolasa Sarkozyja Chantal Brunel. Tamkajšnje oblasti je ob tem pozvala, naj preučijo možnost legalizacije centrov, kjer bi spolne delavke ponujale svoje usluge v zaščitenem in varnem okolju, poročajo tuji mediji.
Čas je, da opustimo zamisli o zatrtju prostitucije in se namesto tega usmerimo na dejstvo, da je treba najstarejšo obrt narediti varnejšo in bolj transparentno, je dejala Brunelova.
Rezultati državnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da poslankino stališče podpira večina francoske javnosti. Kar 59 odstotkov vprašanih je namreč podprlo vnovično odprtje tako imenovanih 'zaprtih hiš' (v francoščini maisons closes). Moški so pri tem odločnejši od žensk, saj jih za odprtje bordelov navija okrog 70 odstotkov, medtem ko je med ženskami samo 49 odstotkov takšnih, ki si želijo tega. Res je, da jih tudi samo 13 odstotkov nasprotuje temu, več – 38 odstotkov – je namreč neodločenih.
“Ne gre za vračanje v obdobje pred letom 1946. Kar predlagam, je to, da bi morali razmisliti o ustanovitvi centrov, kjer bi bilo nudenje spolnih uslug zaščiteno, tako kar se tiče zdravstvenega nadzora, zakonodajnega in finančnega okvira,” je dejala Brunelova.
Rešuje, kar je zapletel Sarkozy
Zanimivo je, da takšne radikalne spremembe predlaga prav Sarkozyjeva poslanka. Francoski predsednik je namreč leta 2002, ko je bil notranji minister, kot prekršek uzakonil tako imenovano pasivno nadlegovanje. Policija je s tem dobila pooblastila, da aretira katero koli žensko, za katero bi na podlagi njenega videza presodila, da na javnih krajih išče svoje 'odjemalce', ne glede na to, ali bi pristopila h komu ali ne.
Sarkozyjev zakon je imel konkretne posledice: prostitutke, med njimi velika večina tujk, so izginile z bulevarjev v Parizu in drugih mestih, saj so morale na manj izpostavljena mesta – v zakotne stranske ulice, v parke in na splet. Brunelova je ena od članov skupine notranjega ministrstva, ki preučuje prav vpliv omenjenega zakona.
“Prostitucija je vedno obstajala in tudi vedno bo, ne smemo se slepiti,” meni Brunelova. V Franciji naj bi se s to najstarejšo obrtjo ukvarjalo okrog 30.000 žensk in moških, poleg njih naj bi si jih dodatno žepnino na takšen način služilo okrog 60.000. Veliko Francozinj pa zaradi boljših delovnih razmer odhaja čez mejo v (legalne) bordele v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. “Slediti bi morali zgledu naših sosed,” je še prepričana Brunelova.
Medtem ko je bilo od zaprtja bordelov leta 1946, ko jih je bilo 1400, veliko pozivov k oživitvi teh javnih hiš, pa se je na pozive precej nepričakovano odzvala skupina za podporo pariškim prostitutkam. Tako imenovani Movement du Nid je Brunelovo napadel: “Kakšne vrste družba ženske zaradi užitka moških zaklene? Dovoliti kaj takšnega v državi, ki naj bi spoštovala človekove pravice, bi bilo nezaslišano!”
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.