Kolumnist ameriškega uglednega časopisa Washington Post Charles Lane se je dotaknil krize v Evropski uniji in jo primerjal s krizo nekdanje SFRJ. Prav tako kot Jugoslavija je tudi EU konfederacija, ki je obljubila, da bo ustavila vojne, ki so skozi zgodovino ločevali njene narode, gradila je enotnost s pomočjo skupne valute ter svobodnega gibanja ljudi in kapitala. A kljub temu je razpadla, ob tem pa so številni umrli, piše Lane v uvodniku.
Pravi, da ne gre le za gospodarsko in finančno krizo, ki pretresa EU. "Pomembno vprašanje je, kako in če sploh lahko, po koncu hladne vojne katera koli večnacionalna konfederacija preživi na območju med Uralom in Atlantikom,“ se sprašuje pisec ter sebi in bralcem postavi še eno vprašanje: "Kako se lahko EU izogne usodi vseh dosedanjih carstev ali konfederacij v evropski zgodovini?“
Tisto, kar je še skupno EU in Jugoslaviji, je to, da je tudi Jugoslavija stalno poskušala na sistemski ravni oziroma z birokracijo urediti odnose med narodi. A zakoni, zamenjave politikov in spremembe ustave nikoli niso uspele ustaviti medsebojnega rivalstva, čeprav so "skoraj vsi narodi Jugoslavije govorili isti jezik“.
Jugoslavijo je dokončno in popolnoma uničila "stabilizacija oziroma drastično varčevanje, na katero je bila država prisiljena zaradi prevelikega zadolževanja v osemdesetih“. Voditelj Josip Broz Tito je namreč v preteklosti očitno kupoval mir, to pa je izredno zadolžilo državo. Ob prvih nestabilnih razmerah, tako finančnih kot političnih, pa so se začeli temelji države majati. Treba je bilo plačati račune, poleg njih pa je ljudi po žepu udarilo varčevanje, ki ga je ukazala država. Vzdušje v državi se je drastično spreminjalo.
V podobni situaciji je danes EU. Lane pravi, da sta le dve poti, ki vodita naprej: ena je razpad, ki najverjetneje ne bo tako krvav kot jugoslovanski, dodaja pisec teksta v Washington Postu. Pravi pa, da bi razpad EU, tudi če bi bil postopen, osiromašil območje in za seboj pustil strupene ostanke nacionalistične jeze.
Druga pot pa je "več Evrope“. V EU namreč vlada mnenje, da je treba slabosti Unije zdraviti s principom krepitve. V praksi pa to pomeni, da bo imel Bruselj več pristojnosti v zadevah posamičnih držav, prav tako se bodo države članice morale odpovedati samostojnemu odločanju glede nekaterih osnovnih finančnih vprašanj. Tudi razdelitev oblasti ne bo simetrična: Nemčija in nekatere druge bogatejše države bodo diktirale nova pravila igre, zadolžene države pa jim bodo morale slediti. Seveda ne brez pritoževanja.
Lane tako meni, da bo bodoča združena Evropa manj demokratična, bolj centralizirana, na območju pa bo več spopadov. Lane članek konča z opombo, da je opisal optimistični scenarij prihodnosti EU.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.