Evroskupina dala Cipru novo priložnost

"Evroskupina je pripravljena s ciprskimi oblastmi razpravljati o osnutku novega predloga, za katerega pričakuje, da ga bodo ciprske oblasti predstavile čim prej," je v izjavi po dve uri trajajočem konferenčnem klicu s kolegi sporočil vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, sicer nizozemski finančni minister.

Ko bo Nikozija v Bruselj posredovala svoj predlog, ga bo najprej analizirala trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Nato bo evroskupina "pripravljena nadaljevati pogajanja o programu prestrukturiranja", a ob spoštovanju že pred tem s strani evroskupine opredeljenih parametrov, je še zapisal Dijsselbloem. Obenem je ponovil stališče evroskupine, da je treba v celoti zavarovati depozite do 100.000 evrov.

Na Cipru skrivnostni o podrobnostih "načrta B"

Na Cipru so se medtem dogovorili o načrtu B, ki predvideva vzpostavitev posebnega investicijskega sklada, v njem pa ni spornega davka na bančne vloge. O načrtu B bo ciprski parlament odločal jutri.

Ciper nujno potrebuje 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči, ki pa jo bo dobil le ob pogoju, da sam zagotovi 5,8 milijarde evrov.

Sicer o sami vzpostavitvi sklada, tudi o njegovem financiranju, za zdaj še ni nobenih uradnih informacij. So pa že pred tem v javnost pricurljale informacije, da naj bi sklad med drugim oblikovali s sredstvi iz pokojninske blagajne ter vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru. Z zlatimi rezervami naj bi prispevala tudi ciprska centralna banka, jamstva za sklad pa bi lahko poskušali zagotoviti tudi z energetskimi viri, ki naj bi se skrivali pred obalami otoške države. Sklad naj bi nato z nujnimi izdajami obveznic zbral sredstva za reševalni paket. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi sicer lahko na ta način zbrali do 4,8 milijarde evrov.

Ciprski finančni minister Michael Sarris pa še naprej išče pomoč v Rusiji. Bankrot Cipra ali njegovih bank vsekakor ni v interesu Rusov, katerih slamnata in prava podjetja ter zasebniki imajo tam spravljene milijarde bolj ali manj zakonito pridobljenega denarja. Sarris pravi, da je zaprosil za pomoč, a na način, ki bi bil ugoden tudi za Rusijo. Po njegovih besedah razpravljajo o različnih možnostih sodelovanja. V igro reševanja bi lahko vstopil tudi ruski energetski velikan Gazprom. S tem bi Ciper dobil prestrukturiranje starega posojila in potrebnih pet milijard evrov. V zameno za to pa naj bi Rusi zahtevali dostop do raziskovanja zalog zemeljskega plina na otoku in seveda črpanje le-teh. Podobne dogovore so Rusi sklenili z Belorusijo in Ukrajino.

Pritisk na Ciper vse večji

Svet ECB je sicer danes okrepil pritisk na Ciper z odločitvijo, da bo le še do ponedeljka ohranil izredno likvidnostno pomoč bančnemu sistemu te otoške članice evroobmočja. O nadaljnji likvidnostni pomoči bodo v Frankfurtu razmislili le v primeru, da se do ponedeljka najde rešitev glede programa pomoči, ki bo zagotovil solventnost ciprskih bank.

Kaj bo, ko se bodo banke odprle?

Banke na Cipru so zaprte že vse od torka, v ponedeljek je bil tam namreč praznik. Vendar pa naj bi deponenti pri bankah že vložili naročila za umik več milijard evrov denarnih vlog, takoj ko bodo banke spet začele delovati.

Neimenovani vir pri EU, je opozoril, da ciprskemu bančnemu sistemu ob odprtju bank grozi odliv sedmih milijard evrov, čeprav bi bil lahko scenarij še bolj resen.

Ta vir je pojasnil, da je odločitev za uvedbo omejitve kapitalskih tokov politična, vendar pa Cipru v primeru velikega odliva denarja z otoka grozi zlom bančnega sistema. Ciper v tem primeru ne bi mogel zagotoviti izplačila jamstev na denarne vloge, kar bi državo pahnilo v plačilno nesposobnost.

Pred bankomati ciprskih bank se tudi danes vijejo vrste zaskrbljenih varčevalcev, ki želijo v strahu pred zlomom sistema dvigniti vsaj del svojih prihrankov. Največji naval je na bankomate druge največje banke Laiki oziroma Cyprus Popular Bank. Po nekaterih podatkih namreč druga največja ciprska banka svojih vrat ne bo več odprla, vloge do 100.000 evrov pa so varne. Največja banka v državi je sicer Bank of Cyprus.

Ni zdravil, zmanjkuje bencina

Sicer pa se na Cipru po zaprtju bank za ves teden kažejo prvi učinki krize. Ponekod namreč začenja zmanjkovati zdravil, saj je uvoz zdravil po navedbah farmacevtskega združenja zaustavljen. Kmalu bi se lahko pojavilo pomanjkanje pri dobavi bencina. Bencinske črpalke, ki ne morejo plačati dobave, bi lahko zaprli že konec tedna. Večji del bencinskih črpalk ob tem sprejema le še gotovino, podobno tudi določeni supermarketi zavračajo plačila s kreditnimi karticami.