Van Rompuy na čelu Evrope

Voditelji držav in vlad članic EU so za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta izbrali predsednika belgijske vlade Hermana Van Rompuya. Van Rompuy je pripadnik desnosredinske politične opcije, v Evropi najbolj poznan kot umirjena oseba, ki je uspela poenotiti belgijsko politiko.

Položaj stalnega predsednika Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo šefi držav in vlad članic EU, uvaja Lizbonska pogodba, s katero Evropski svet tudi postane ena sedmih institucij EU. Predsednik je izvoljen za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata, medtem ko je doslej zasedanja Evropskega sveta vodil šef države, ki šest mesecev predseduje EU.

Po Lizbonski pogodbi predsednik Evropskega sveta predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo; skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom komisije in na podlagi dela sveta za splošne zadeve; prizadeva si za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu; po vsakem zasedanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloži poročilo.

Poleg tega v zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, po novi pogodbi "predsednik Evropskega sveta na svoji ravni in v tej vlogi predstavlja unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko". Ob tem predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega mandata.

Glede na ta opis nalog je po mnenju nekaterih diplomatov v EU "dobra popotnica za naprej", da je prvi predsednik postal Belgijec. Po predsedovanju Španije v prvi polovici prihodnjega leta, ki pa bo v veliki meri prehodno, bo namreč predsedovanje EU prevzela Belgija, mala in ustanovna članica EU, kar naj bi v kombinaciji z Belgijcem kot predsednikom po oceni diplomatov omogočilo dober prehod v nov sistem.

Ashtonova: Navdušena sem!

Za visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko unije so voditelji EU izbrali Britanko Catherine Ashton, sedanjo evropsko komisarko za trgovino, ki prihaja iz vrst britanskih socialistov. Hkrati bo postala tudi podpredsednica Evropske komisije. "Navdušena sem," je v prvi izjavi za javnost dejala Ashtonova.

Ashtonova se je sicer v zadnjih dneh omenjala kot zmagovalna kombinacija, saj izpolnjuje tri ključna merila: je ženska, prihaja iz vrst socialistov in ima podporo predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa.

Visoka predstavnica bo vodila skupno zunanjo in varnostno ter varnostno in obrambno politiko unije, stalno predsedovala svetu za zunanje zadeve ter vodila novo evropsko zunanjo službo.

Poleg tega bo visoka predstavnica "dvoklobučnica" - obenem bo ena od podpredsednikov Evropske komisije, odgovorna za zunanje odnose. Visoka predstavnica bo morala po Lizbonski pogodbi skrbeti za "doslednost zunanjega delovanja unije".

Ashtonovo sedaj čaka – kot vse bodoče komisarje, ki jih bo v prihodnjih dneh predlagal Barroso – zaslišanje v Evropskem parlamentu, ki je v minulih dneh odločno pozival k temu, naj vrh EU na vodilni položaj imenuje žensko.

De Boissieu generalni sekretar le za prehodno obdobje

Generalni sekretar Sveta EU naj bi po navedbah virov v Bruslju Francoz Pierre de Boissieu, sedanji namestnik generalnega sekretarja Javierja Solane. Tako Solani kot namestniku de Boissieuju se mandat izteče na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, torej 1. decembra. Francoz naj bi za prehodno obdobje presedlal na položaj generalnega sekretarja, kar bi tudi zagotovilo kontinuiteto delovanja Sveta EU. Ker pa bo kmalu dopolnil starost za upokojitev, naj bi ga nato nasledil nekdo drug, predvidoma Nemec. Nemški mediji poročajo, da je kandidat za to mesto svetovalec kanclerke Angele Merkel za evropske zadeve Uwe Corsepius.

Lizbonska pogodba ločuje položaja generalnega sekretarja Sveta EU ter visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko. Visoki predstavnik bo po novem sicer obenem podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zunanje zadeve.