FOTO: Timošenkovi sedem let zapora in skoraj 137 milijonov evrov globe

Nekdanja ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko je presegla svoje pristojnosti, ko je leta 2009 državnemu energetskemu podjetju Naftogaz naročila, naj podpiše pogodbo z Rusijo o dobavi plina, je povedal sodnik Rodin Kirejev, ko je sporočil obsodbo. Ta se glasi – sedem let zapora, prav toliko, kot so zanjo zahtevali tožilci. Prav tako bo morala plačati 200 milijonov dolarjev oz. slabih 137 milijonov evrov.

"Sodišče je presodilo, da je Timošenkova namerno zlorabila pooblastila v kriminalne namene," je dejal sodnik Kirejev. Sodnik je med prebiranjem obsodbe, ki je trajalo ves dopoldan, dejal, da je Timošenkova "januarja 2009 zlorabila pooblastila v kriminalne namene, zagrešila dejanja, ki so jasno presegla njena pooblastila in so imela težke posledice". Sodišče je tako ugodilo tožilstvu, ki je za Timošenkovo zahtevalo sedemletno zaporno kazen.

Sodnik Kirejev je dejal, da je pogodba z Rusijo ukrajinski naftni družbi Naftogaz povzročila za poldrugo milijardo grivn oziroma 190 milijonov dolarjev škode. "Sodišče se je odločilo ugoditi pritožbi Naftogaza in je Timošenkovi naložilo povrnitev škode podjetju," je dejal sodnik.

Timošenkova je že pred objavo razsodbe trdila, da je žrtev političnega procesa, s katerim jo želi predsednik Viktor Janukovič izločiti iz politične tekme. Trdi, da kot premierka ni potrebovala posebnega dovoljenja za podpis pogodbe z Rusijo in da so njena dejanja pomagala razrešiti spor z Moskvo glede cene plina, ki je povzročil težave pri oskrbi s plinom v Evropi.

V prvi izjavi po obsodbi je Timošenkova danes dejala, da se bo še naprej borila proti avtoritarni državi, ter potrdila, da se bo obrnila na sodišče v Strasbourgu. "Po pravici povedano se mi Janukovič smili. Misli, da tako kaže svojo moč, dejansko pa sam sebe diskreditira in sam sebe briše iz ukrajinske zgodovine ter demokratične prihodnosti države," je dejala. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovorila: "Popolnoma zdrava sem in na vsak način pripravljena spopasti se s tem režimom, ne glede na to, kakšno razsodbo si bo izmislil."

Ko je sodnik prebral obsodbo, se po navedbah prič nekdanja premierka ni odzvala, niti ni dvignila glave iznad tabličnega računalnika, na katerem je brala sporočila. Je pa sodnika večkrat prekinila med branjem sodbe.

Policija aretirala tri ljudi

V bližini sodišča se je že zjutraj zbralo okoli 5000 privržencev Timošenkove, ki jim je do zob oborožena policija sicer preprečila, da bi prišli pred sodišče. Po objavi obsodbe je med demonstranti in policisti prišlo do prerivanja, po navedbah policije pa so tri ljudi aretirali.

Policija je dostop na sodišče omogočila le pravnim zagovornikom in družini Timošenkove ter novinarjem izbranih medijev, medtem ko drugi, vključno s poslanci, na sodišče niso mogli.

Ostri odzivi iz sveta

Obsodba nekdanje ukrajinske premierke na sedem let zapora je naletela na številne kritike v svetu.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je dejal, da političnih sporov ne bi smeli reševati na sodiščih. "V demokraciji je treba presojo političnih odločitev prepustiti parlamentu in volivcem, ne sodiščem. Upam, da bodo nedavno predlagane spremembe kazenskega zakonika v Ukrajini v prihodnje takšna sojenja onemogočile," je dejal.

Vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle je dejal, da dogajanje v Kijevu ne bo ostalo brez posledic za odnose med EU in Ukrajino. "Od političnega vodstva v Kijevu pričakujemo upoštevanje demokratičnih standardov in pravne države," je dejal.

Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger pa je obsodbo Timošenkove označil za dejanje političnega revanšizma ter dejal, da mora biti Ukrajina pripravljena na kritike EU.

Da bo obsodba Timošenkove škodovala Ukrajini, so prepričani na Poljskem, ki trenutno predseduje EU, nedavno pa je gostila srečanje EU z državami vzhodnega partnerstva, v katerem je tudi Ukrajina. Poljsko zunanje ministrstvo je v odzivu zapisalo, da se je v Kijevu zgodila politizacija sodstva.

V EU so posvarili pred korenitimi posledicami nespoštovanja temeljnih vrednot in pravne države za odnose med Unijo in Ukrajino. EU je nad obsodbo "globoko razočarana", je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton. Ukrajinski organi namreč po njenih besedah niso spoštovali mednarodnih standardov za zagotovitev poštenega, transparentnega in neodvisnega sodnega procesa. "To žal potrjuje, da je v politično motiviranih postopkih proti voditeljem opozicije in članov bivše vlade pravo uporabljeno selektivno," je še izjavila Ashtonova. To je po njenih besedah še posebej veliko razočaranje glede na dejstvo, da Ukrajina trenutno predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope.

EU je ob tem pristojne ukrajinske oblasti pozvala, naj zagotovijo pošten, transparenten in nepristranski proces v primeru pritožbe. "Pravica do pritožbe ne sme biti ogrožena z uvajanjem omejitev možnosti sodelovanja na prihodnjih volitvah v Ukrajini, vključno s parlamentarnimi volitvami, načrtovanimi prihodnje leto," je opozorila. Prav tako je EU Kijev posvarila, da bo premislila o nadaljnji politiki do Ukrajine. Način ravnanja ukrajinskih oblasti v povezavi s spoštovanjem temeljnih vrednot in pravne države lahko ima "korenite posledice" za dvostranske odnose med EU in Ukrajino, tudi za sklenitev pridružitvenega sporazuma, je opozorila Ashtonova.

Na obsodbo Timošenkove se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki "resno dvomi o poštenosti, neodvisnosti in transparentnosti tega sojenja". "Pravo, uporabljeno v primeru Timošenkove, sega v sovjetske čase in predvideva kazenski pregon za politične odločitve. V demokratičnih državah je to redka praksa," je dejal.

Odločitev sodišča v Kijevu še ni dokončna, saj se lahko Timošenkova pritoži na prizivno sodišče, pa je povedal Janukovič.

Ruski premier Vladimir Putin, ki je s Timošenkovo v času njenega vodenja vlada razvil dobre odnose, je poudaril, da obsodbe ne razume, saj Timošenkova ni njegova osebna prijateljica, ampak politična nasprotnica in prozahodna političarka.

Podrobnosti obtožnice ne pozna, kolikor pa razume, je bila obsojena zaradi podpisa pogodbe o dobavi plina z Rusijo. "Timošenkova ni ničesar podpisala. Pogodbo sta podpisali gospodarski družbi Gazprom in Neftegaz," je dejal Putin in opozoril, da bi bilo "postavljanje pogodbe pod vprašaj nevarno in kontraproduktivno".

Podobno se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki je ob tem poudarilo, da je bilo na sojenju zaznati očiten "protiruski podton". "V bistvu so ji sodili zaradi veljavne in zavezujoče pogodbe med Gazpromom in Neftegazom, ki je ni nihče razveljavil," so poudarili. Ministrstvo je spomnilo, da voditelji številnih držav in mednarodne skupnosti menijo, da se je sojenje začelo iz izključno političnih razlogov. Poudarilo je še, da ukrajinsko sodišče ni upoštevalo "prepričljivih dokazov, da je bila pogodba v skladu z ruskimi in ukrajinskimi zakoni".

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je sporočila, da sojenje Timošenkovi osvetljuje sistemske težave v ukrajinskem pravosodnem sistemu, vodenje procesa proti njej pa sproža dvome o neodvisnosti sodišč v tej državi.