Bitka za Mosul: 28 ur pekla

Dopisnica ameriške televizijske hiše CNN Arwa Damon in snemalec Brice Laine sta spremljala elitne sile iraške vojske, ko so ta konec tedna skušale vdreti v iraški Mosul, a so naletele na močan odpor skrajnežev Islamske države (IS).

Boji so srditi, vodja elitnih iraških sil Sabah al Noman pa je sporočil, da se borijo za vsako hišo posebej. Glede na to, da so v mestu še vedno ujeti civilisti, so razmere katastrofalne.

To sta na svoji koži doživela tudi Damonova in Laine. Več kot 28 ur sta na svoji koži čutila, kako je, ko se znajdeš sredi ofenzive in srditih napadov skrajnežev. Številni vojaki so ranjeni, poročata.

Iraški vojaki in novinarji, ki spremljajo boje za Mosul, so se skrili v različnih objektih in pošiljali številne prošnje za dodatne okrepitve.

Pekel neprestanega boja je trajal 28 ur. Arwa Damon je bila najprej z vojaki v oklepnikih, nato se je z družinami skrivala v hiši. Ves čas je poročala, kaj se dogaja.

CNN je objavil njeno poročanje. Začelo se je v petek zjutraj, ko so ostali ujeti med spopadi, pa vse do sobote okoli 14. ure, ko so uspeli zbežati z območja. 

Njeno poročanje je iskreno. Tudi ko opiše trenutek, ko se z vojaškim oklepnikom ustavijo in izvedo, da območje pokriva ostrostrelec. "Lulat me," iskreno pove.

Nato poiščejo zavetje pri civilistih. Tam je 19-letno dekle, ki ves čas joče. Strah jo je, boji se za očeta. Slednji skuha čaj in ga skupaj s piškoti ponudi iraškim vojakom. Ves čas se sliši srdito obstreljevanje.

"Gremo ven. Dva vojaka vlečeta nekoga nazaj. Je ranjen moški, starejši moški. Nihče ne ve, kdo je," poroča. Moški je v smeri enot vozil rumeni taksi. Čeprav so mu pokazali, naj ustavi, tega ni storil. Zato so streljali in ga ranili. Nastane zmeda, kričanje ... Eden izmed iraških vojakov zakriči, zakaj si ga ustrelil? Moški je nekaj trenutkov kasneje umrl.

S snemalcem se pogovarjata z vojaki - o željah, družinah, ženah, otrocih ... Nekatere kasneje vidijo ranjene.

V nekem trenutku streljanje preneha. Vse je tiho. Damonova pravi, da je na nek način to še bolj srhljivo, kot pa sami spopadi.

Tečejo čez cesto, nenadoma poči in se zabliska. V ušesih ji začne zvoniti. Umakne se v vozilo, vsi kašljajo, so prekriti s prahom. Skozi okno zagleda družino, ki beži po cesti. "Družina z otroki," doda. Vojaki pravijo, da je šlo za samomorilskega napadalca v vozilu. "Ne morem nehati razmišljati o tej družini. In o vseh drugih," poroča.

Čez pet minut znova grozljiva eksplozija. Iraški vojaki tečejo in iščejo zavetje, drugi vlečejo svoje ranjene soborce na varno.

Vodja poroča prek radijske zveze, da jih napadajo z vsemi sredstvi in z vseh strani. Številni so ranjeni, a njihova evakuacija ni možna.

Njihovo vozilo več ni vozno, obstajajo informacije, da je med ranjenimi celo vodja bataljona. Pogovori pred radijske zveze zvenijo divje.

Nenadoma se zaslišijo besede poveljnika, ki mora dvigniti moralo: "Ste specialne enote! Vi ste heroji Iraka. Osvobodili ste celotni Irak. Cel svet vas gleda," je prek radijske zveze slišati njegov odločen glas.

Damonova, ki na sebi opazi kri, ki pa ni njena, še naprej poroča o kaosu, srditih bojih, eksplozijah, mrtvih in ranjenih ... Boji potekajo neprestano.

Poroča o številnih civilistih - ženskah in otrocih, ki se skrivajo in skušajo preživeti.

In kar je še najbolj neverjetno: tudi v najhujših trenutkih, ljudje, ki nimajo nič več, ponudijo vse, kar imajo. Damonova pravi, da ženske hitro pripravijo malo kruha in jajc, da ne bodo vojaki in novinarji lačni. 

Ure in ure čakajo na dodatne enote, ki bodo pomagale premagati nasprotnika. Civilisti jim pripovedujejo, da se bojijo, da bodo skrajneži prišli nazaj.

V petek zvečer skuša družina z otroki zbežati iz hiše, saj jo skrajneži močno obstreljujejo. Vsakič, ko skušajo zbežati, je to nemogoče. Otroci jočejo, mati je popolnoma prestrašena ...

Damonova nato poroča o nočnem dogajanju. O klicih na pomoč, da bodo vsi umrli, da vojakom zmanjkuje nabojev ...

Čez nekaj ur družina končno zbeži. Vse se je zgodilo tako hitro, da so nekateri člani sredi noči zbežali bosi. Damonova pravi, da je bila mati besna in obenem popolnoma prestrašena. To jo je gnalo naprej.

V soboto nekaj pred 14. uro sta se novinarka in snemalec uspela umakniti na varno. Imela sta srečo, ves čas pa razmišljata o družinah, otrocih, o strahu na njihovih obrazih. O vojakih, ki se še naprej bojujejo in o dejstvu, da bo le še huje, pravi novinarka.

Celoten zapis novinarke Arwe Damon si lahko preberete na strani CNN, lahko pa spremljate tudi njene zapise na Twitterju.

Po podatkih iraškega ministrstva za migracije je moralo zaradi spopadov svoje domove v zadnjih treh dneh zapustiti 9000 ljudi, od začetka ofenzive na Mosul 17. oktobra pa 29.539. Večinoma so se zatekli v taborišča ministrstva, humanitarne organizacije pa skušajo ob tem pred množičnim begom civilistov povečati kapacitete svojih centrov.

Zdaj vsi svarijo, da lahko pričakujemo množičen beg civilistov na varno.

Številni so prizori družinskih članov, ki se po dolgem času ločenosti znova srečajo.

Preberite tudi: Kurdske in arabske sile, ki jih podpirajo ZDA, so danes sprožile dolgo pričakovano operacijo za osvobodite sirskega mesta Raka iz rok skrajne skupine Islamska država (IS). Operacija, v kateri sodeluje okoli 30.000 borcev, bo potekala v dveh fazah, uporniške sile pa so dosegle dogovor, da se Turčija vanjo ne bo vmešavala.