Obveščevalna služba MI5 je imela podatke o teroristu, a jih ni upoštevala

Maja je v dvorani Manchester Arena v Manchestru med koncertom Ariane Grande odjeknila eksplozija. V napadu je bilo ubitih 22 ljudi, najmanj 59 pa ranjenih. Britanska policija je za napad osumila 22-letnega Salmana Abedija. 

V preiskavo je bilo vključenih več kot 400 policistov, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska država.

The Guardian poroča, da bi lahko britanska obveščevalna služba MI5 preprečila napad in rešila kakšno življenje, če bi ubrala drugačno taktiko. "Obveščevalna služba je imela nekaj podatkov o napadalcu Salmanu Abediju, a jih ni upoštevala," piše odvetnik David Anderson, neodvisni poročevalec o terorističnih napadih, ki je o dogajanju napisal poročilo. Po njegovem mnenju bi si morali dogodki, vezani na delo policije in obveščevalne službe, drugače slediti, a to še ne pomeni, da bi lahko napadalca zaustavili pravočasno. 

Kot je povedal Anderson, je MI5 prejela razumljive podatke o Abediju, vendar prepozno. Napadalca bi lahko zaustavili že na letališču, saj ga iz Libije ne bi smeli spustiti v Veliko Britanijo, a ga ni bilo na seznamu obveščevalne službe. "Prave podatke so prepozno raztolmačili," je prepričan. Abedija so prvič preiskali že leta 2014, a ga niso spoznali za nevarnega.

Pred tem je marca šest ljudi umrlo v terorističnih napadih na Londonskem mostu in tržnici Borough. Policija je vse tri napadalce ubila. Na Westminstrskem mostu pa je ponoreli terorist Khalid Masood z vozilom povozil štiri ljudi. 

Poročilo je tudi razkrilo, da je bil Khurat Butt, ki je bil na čelu tričlanske skupine napadalcev, ki je junija na območju Londonskega mostu umorila osem ljudi, glavna tarča preiskave MI5 do leta 2015 dalje, a so preiskavo pod imenom Operacija Hawthorn dvakrat prekinili zaradi pomanjkanja virov in so jo ponovno začeli zgolj dan pred napadom.

Italijan maroškega porekla Youssef Zaghba, prav tako eden od napadalcev na Londonskem mostu, je poskušal potovati v Sirijo in je bil od marca na seznamu EU, a je poročilo razkrilo, da so ga italijanske oblasti dale med podatkovno bazo, ki se nanaša na hude zločine, in ne na tveganja za nacionalno varnost.

Tri od šestih teroristov je MI5 imela v svojem registru, vendar Masood in Abedi takrat za obveščevalno službo nista bila več zanimiva, poroča The Guardian. MI5 je imela Abedija na spisku in naj bi o njem tudi govorila, vendar šele devet dni po napadu, ki se je zgodil 22. maja.

"Abedi je bil na listi osumljencev, a zgolj eden izmed ostalih 20.000 potencialnih teroristov," je povedal Anderson. "Nikoli ni bil obravnavan kot terorist," je še dodal. 

Raziskovalec terorističnih napadov je še povedal, da ne išče krivcev za spodleteli poskus preprečitve terorističnih napadov, temveč želi opozoriti na šibke točke preiskave. Po njegovem mnenju pa bi lahko preprečili samo napad v Manchestru: "Napadu bi se morda lahko izognili, če bi se vse drugače postavilo."

Anderson je pregledal devet poročil obveščevalne službe in prebral kar 1150 strani. Podal je skoraj 130 predlogov, vključno z boljšim izkoriščanjem elektronskih podatkov, še poroča The Guardian. 

"Potreben je napredek na področju nove tehnologije, infrastrukture in novih sredstev, da bomo lahko v času terorističnih napadov hitreje in boljše delovali ter napredovali," je povedala Cressida Dick, komisarka Metropolitanske policije.

Britanska notranja ministrica Amber Rudd, ki je v parlamentu predstavila poročilo, je posvarila pred tem, da bi kakršnokoli krivdo pripisali delu obveščevalnih služb.

"Enotni moramo biti v tem, da je krivda preprosto pri tistih, ki so letos na strahopeten način umorili 36 nedolžnih ljudi, in tistih, ki so jih k temu opogumili," je dejala.

Velika Britanija je bila letos že petkrat prizorišče terorističnega napada. Skupno je umrlo 36 ljudi. Štirje od petih napadov so se zgodili v Londonu. Prav tako so v zadnjih 12 mesecih v Veliki Britaniji preprečili devet terorističnih napadov.