"Te krize ne more nobena država sama premagati," je opozoril Hollande v Modeni na severu Italije. Kot je posvaril, so nujne konkretne odločitve, sicer bo to pomenilo konec schengenskega sporazuma. Gre za usodo Evrope, je opozoril.
Posebej se je zavzel za okrepitev pomoči Turčiji s strani EU in njenih članic, tako da bodo sirski begunci, ki so sedaj na njenem ozemlju, tam tudi ostali in počakali na konec vojne v domovini. To mora biti po njegovem ena glavnih odločitev prihajajočega vrha unije.
"Evropa je nastala, da bi zidove rušili in ne da jih postavljamo," je poudaril Renzi. Kot je nadaljeval, so nekatere države danes del EU le zato, "ker je nekdo porušil zidove" in jim dal priložnost za svobodo in prihodnost.
Voditelja sta sicer napovedala načrt v treh točkah za soočenje z rekordnim begunskim valom. Ta predvideva vzpostavitev t. i. hotspots v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, kjer bodo lahko migranti med drugim zaprosili za azil v katerikoli državi članici EU. Ključna je tudi pomoč Turčiji, medtem ko se tretja točka nanaša na okrepljeno pomoč državam izvora, iz katerih begunci prihajajo, še posebej afriškim, poročajo tuje tiskovne agencije.
Koliko beguncev je prišlo?
Na zunanjih mejah Evropske unije so po podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex so prvih osmih mesecih zabeležili več kot 500.000 beguncev. Med posameznimi meseci je bil rekorden avgust, ko je meje EU prestopilo 156.000 beguncev. Nemčija je za večino beguncev končni cilj. Kakšne so razmere v nekaterih državah:
Nemčija je med begunci ena od najbolj zaželenih končnih držav. V Berlinu pričakujejo, da bo letos v državo prišlo okoli milijon beguncev. Samo avgusta jih je prišlo 160.000, v septembru pa doslej več kot 60.000.
Avstrija, ki je bila v zadnjih tednih prav tako priča množičnega prihoda beguncev, predvsem z Madžarske, je sledila Nemčiji in prav tako postopoma uvedla nadzor na svojih mejah. V državi je bilo v četrtek okoli 7.700 beguncev. V četrtek je tudi ponovno stekel železniški promet med Avstrijo in Madžarsko.
Italija je bila dolgo časa glavna točka vstopa v Evropo za begunce, kamor so prihajali po nevarni in za marsikoga usodni poti prek Sredozemskega morja. Letos jih je v Italijo prispelo več kot 120.000. Trenutno naj bi bilo v Italiji okoli 95.000 beguncev.
Na Madžarskem je v torek začela veljati strožja migracijska zakonodaja, ki med drugim za nezakonitih prestop meje predvideva zaporno kazen. Hkrati je mejo s Srbijo dokončno zaprla z žično ograjo. Madžarski premier Viktor Orban je že napovedal, da bo Madžarska postavila ograjo tudi na meji s Hrvaško in Romunijo. Pred uvedbo strožje zakonodaje je na Madžarsko prišlo okoli 200.000 beguncev.
Hrvaška je po uvedbi stroge madžarske migrantske zakonodaje v začetku tedna postala nova tranzitna država za begunce na poti proti zahodnim evropskim državama. Hrvaška je v četrtek zvečer, potem ko je v državo prišlo več kot 11.000 beguncev, zaprla sedem mejnih prehodov s Srbijo. Zapore so začeli izvajati postopoma od četrtka popoldne, veljale pa bodo do nadaljnjega. Na Hrvaškem v prihodnjih dveh tednih pričakujejo okoli 20.000 beguncev.
V BiH so po navedbah tamkajšnjega ministrstva za varnost pripravljeni na morebitni prihod večjega števila beguncev. Načrtujejo, da naj bi vse begunce, ki bi prišli v BiH, tudi registrirali. Obmejna policija BiH je v četrtek sporočila, da na mejah BiH zaenkrat ni nobenih beguncev in da promet ob meji poteka po običajnem režimu.
V Srbiji v naslednjih tednih pričakuje okoli 20.000 beguncev. Trenutno v državi ni večjega števila beguncev. Srbski organi begunce predvsem z avtobusi vozijo iz begunskega centra v Preševu na jugu Srbije na mejni prehod Šid/Tovarnik na meji s Hrvaško.
V Makedonijo je v zadnjih tednih iz Grčije prihajalo več tisoč beguncev, v zadnjih dveh dneh pa so v tej državi zabeležili znaten upad števila novih beguncev, ki naj bi se prek Makedonije napotili proti Srbiji. V sredo je tako v državo vstopilo 2600 beguncev, do četrtka popoldan pa 600 oseb.
V Turčiji je skupno dva milijona beguncev, kar je največ na svetu. Pri kraju Edirne na severozahodu Turčije je že več dni blokiranih okoli tisoč beguncev, ki jim turške oblasti preprečujejo nadaljevanje poti proti Evropi. Turške oblasti so beguncem, ki so na glavni cesti od Edirna ob grški meji postavili šotore, dale tri dni časa, da šotore podrejo, sicer jih bodo same prisilno odstranile. Številni begunci so tudi obtičali na avtobusni postaji v Istanbulu, saj so minuli teden zaustavili avtobusni promet do mest na grški in bolgarski meji. Približno 4000 beguncev se je v sredo peš odpravilo iz Istanbula prek turškega obmejnega mesta Edirne v Bolgarijo.
Grčija je letos za begunce postala glavna točka vstopa v Evropo. V Grčijo in na njene otoke je letos prispelo že okoli 310.000 beguncev. Oblasti so zagotovile prevoz beguncev z najbolj obremenjenih otokov Lezbos in Kos na celino, od koder potem nadaljujejo pot proti Makedoniji, Srbiji in naprej proti Zahodu.
ZDA in Rusija bi razpravljali o Siriji
Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v četrtek povedal, da so se ZDA pripravljene pogovarjati z Rusijo o njeni vlogi v Siriji, potem ko je ta tja v podporo režimu predsednika Bašarja al Asada poslala težko orožje in vojake. Pogovore med vojskama obeh držav je predlagala Rusija.
Earnest je sicer dejal, da so ZDA odprte le za omejene taktične pogovore z Rusijo, če bodo ti lahko pomagali pri doseganju ciljev koalicije proti Islamski državi in zagotovili varno izvajanje operacij te koalicije. "Mi smo že dlje časa za konstruktivni prispevek Rusije h koaliciji proti IS," je dejal Earnest.
Ni pa razložil, ali je Washington pripravljen na vojaške pogovore ali civilne. Vojski obeh držav več nimata stikov, odkar je odnose med državama zaostrila kriza v Ukrajini, še posebej ruska priključitev polotoka Krim.
Rusija od vsega začetka podpira al Asadov režim in je dosledno blokirala resolucije Varnostnega sveta ZN proti njemu. ZDA al Asada krivijo za državljansko vojno in želijo, da zapusti oblast. Vendar pa je razen al Asadove vojske trenutno v Siriji najmočnejša sila IS in Rusija svari, da vztrajanje pri al Asadovem odstopu ni modro.
Število prosilcev za azil vse višje
V EU je v drugem četrtletju prvič za azil zaprosilo 213.200 ljudi oz. 15 odstotkov več kot v prvem trimesečju. Predvsem je naraslo število prosilcev iz Sirije - teh je bilo 43.995 oz. 21 odstotkov, največ pa jih je azil iskalo v Nemčiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Švedskem. V Sloveniji je medtem za azil zaprosilo 40 ljudi, največ Irancev.
Število prosilcev za azil v Sloveniji se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 13 odstotkov, s 40 prošnjami pa smo bili med državami z najmanj prosilci za azil. Največ prosilcev za azil je prišlo iz Irana (10) ter Albanije in Somalije (po pet), je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Sircev, ki so za azil zaprosili v Nemčiji, je bilo 16.335, na Madžarskem jih je bilo 8440, v Avstriji 5290 in na Švedskem 3860. V Nemčiji, Avstriji in na Švedskem so bili Sirci tudi najštevilčnejši med prosilci za azil.
Sircem so po številu prošenj za azil sledili Afganistanci (26.995) in Albanci (17.665). Večina Afganistancev je za azil zaprosila na Madžarskem, 13.640 - s tem so bili tudi najpogostejši prosilci za azil v tej državi.
Albanci so medtem azil največkrat iskali v Nemčiji, in sicer je bilo 15.445 prošenj, kar predstavlja skoraj 90 odstotkov.
Prosilcev za azil s Kosova, ki so bili v prvem četrtletju najštevilčnejši prosilci za azil v EU, se je znižalo s skoraj 50.000 na nekaj čez 10.000 v drugem četrtletju.
Največ tistih, ki so prvič zaprosili za azil, so v drugem četrtletju zabeležili v Nemčiji (80.935 oz. 38 odstotkov), na Madžarskem (32.675 oz. 15 odstotkov), v Avstriji (17.395 oz. osem odstotkov), Italiji (14.895 oz. sedem odstotkov), Franciji (14.685 oz. sedem odstotkov) in na Švedskem (14.295 oz. sedem odstotkov).
Število prvih prosilcev za azil se je v primerjavi s prvim četrtletjem najbolj povečalo na Nizozemskem (+159 odstotkov na 6270), v Latviji (+123 odstotkov na 105), Avstriji (+79 odstotkov na 17.395) ter na Finskem (+67 odstotkov na 1605) in Danskem (+66 odstotkov na 2495).
