Zakaj ste kljub nasprotovanju Slobodana Miloševića kandidirali za predsednika Srbije?
V skladu s statutom stranke me je kandidiralo članstvo Socialistične stranke Srbije, Slobodan Milošević pa moji kandidaturi ni jasno nasprotoval, ampak je predlagal podporo Vojislava Šešlja, kar je glavni odbor stranke z veliko večino zavrnil.
Kako komentirate Miloševićevo podporo Vojislavu Šešlju, glede na to, da je Srbska radikalna stranka skrajno desničarska stranka in da njena politika ni v skladu z levičarskimi načeli?
Ideološko gledano je komentar odvečen, no gotovo je, da bom na prihajajočih predsedniških volitvah edini avtentični kandidat levice. To veliko pomeni tako za prihodnost same SPS kot tudi za jasno profiliranje političnega prizorišča v Srbiji.
Kako ocenjujete vaše možnosti na volitvah in kako gledate na kandidate, ki so, sodeč po javnomnenjskih anketah, boljši od vas, denimo Vojislav Koštunica in Miroljub Labus?
Kar se tiče mojih možnosti na volitvah, sem izreden optimist, najmanj kar pričakujem pa je, da me podprejo vsi tisti državljani Srbije, ki me poznajo. Glede ostalih kandidatov in merjenj javnega mnenja pa velja, da je podpora, ki jo uživajo med ljudstvom, nesorazmerna z barometrom politične priljubljenosti.
V primeru poraza - kako vidite prihodnost Srbije?
V naši stranki vidimo predsedniške volitve kot začetno fazo krnitve trenutnega DOS-ovega režima. Pričakujemo, da bomo na naslednjih parlamentarnih in lokalnih volitvah to strategijo zaokrožili in promovirali politiko, ki je namenjena navadnemu človeku. Pa tudi ne vidim, da bom izgubil.
Kako občutite politične spremembe, ki jih je prinesel prihod DOS na oblast?
Prišlo je do neizmernega revanšizma proti politično drugače mislečim, najbolj to občutijo socialisti. Uvedena je bila institucionalna diktatura. Srbijo trenutno v vseh pogledih zaznamuje odsotnost demokracije.
Kakšen je vaš program glede prihodnosti skupne države Srbije in Črne gore, če zmagate na volitvah?
O tem, kako je sporazum o redefiniranju odnosov med Srbijo in Črno goro rezultat političnega diktata in ne odslikava realnih interesov navadnih državljanov Srbije in Črne gore. Glavna pomanjkljivost tega sporazuma je nespoštovanje osnovnega demokratičnega načela, da državljani obeh republik povedo svoje mnenje o prihodnosti skupne države. Prepričan sem, da so državljani večinoma za tesnejše vezi med obema republikama, za kar se bom tudi sam zavzemal.
Je SPS sprejela dejstvo, da je v opoziciji?
Po desetih letih hudih časov, ko je bila SPS vodilna politična sila, ki je prenašala vse zunanje pritiske, smo seveda sprejeli prehod v opozicijo, izrabljamo pa ga za dobro pripravo za čimprejšnjo vrnitev na oblast.
Kako komentirate kandidaturo Branislava Ivkovića, do nedavnega vašega strankarskega kolega, za predsednika Srbije in razkol v SPS?
Na žalost je to kandidatura aktualnega režima, ki skuša socialistom odtegniti kakšen odstotek glasov. Prepričan pa sem, da bodo pravi levičarji vedeli, kaj naj obkrožijo na volitvah. Razkol SPS je v zadnjih dveh letih postal praktično nacionalni šport, a tako akterji iz DOS-a kot tudi iz nekdanje koalicijske skupine niso dorasli tej vlogi.
Kakšne odnose imate s slovenskimi politike, kaj menite o tamkajšnji politični ureditvi in razkolu z nekdanjo Jugoslavijo?
Kot politik bom vzpostavljal stike predvsem s politiki sorodnih političnih opcij, kot kulturni delavec pa imam veliko stikov. Lansko leto sem odigral vlogo v odlični filmski stvaritvi mladega slovenskega režiserja. Menim, da je bil razkol bivše Jugoslavije vsiljen od zunaj, interes navadnega ljudstva vseh bivših republik pa je bil po mojem mnenju integracija in ne dezintegracija.
Kako komentirate dejstvo, da ste sprejeli kandidaturo za predsednika Srbije potem, ko ste v svojih vlogah v številnih vojnih filmih dosegli status neke vrste nacionalnega heroja?
Prosim, da ločite Bato Živojinovića igralca od Bate Živojinovića socialista. Edino v kar sem v tej predvolilni kampanji prepričan je to, da bom edini kandidat, ki ne bo igral.
