Prihodnost planeta visi na nitki, je na osrednji podnebni konferenci v Durbanu poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in pozval k resnemu in nujnemu iskanju rešitev.
V uvodnem nagovoru je Ban pozval pogajalce, naj pozorno razmislijo o podaljšanju Kjotskega protokola, saj s koncem leta 2012 poteče petletno obdobje njegovih zavez. Za njihovo nadaljevanje bi se države morale dogovoriti o pristanku na drugo ciljno obdobje. Ban je izpostavil, da je ob odsotnosti globalnega podnebnega dogovora Kjotski protokol največ, kar imamo. "Sam Kjotski protokol ne bo rešil podnebnih težav, je pa lahko temelj, na katerem lahko gradimo. Pomembno je, da ne ustvarimo praznega prostora," je po poročanju tujih tiskovnih agencij izpostavil Ban.
Kot je tudi dejal, velja biti glede pričakovanj od podnebne konference v Durbanu realen. "Glavni cilj, to je vsestranski in zavezujoč podnebni dogovor, mogoče ni več dosegljiv," je menil. Razloge za to je pripisal političnim razlikam, svetovni finančni krizi in prepadu med prioritetami razvitih in razvijajočih se držav. Kljub temu pa se je treba po Banovih besedah zavedati pomembnosti sedanjega položaja. "Brez pretiravanja lahko trdimo, da prihodnost planeta visi na nitki," je izpostavil in države pozval, naj vendarle kaj storijo.
"Nismo dovolj hitri. Izgubljamo čas"
Predstavniki EU in ZDA so sicer v Durbanu poudarili, da je dala Kitajska na zasebnih srečanjih jasno vedeti, da ne bo sprejela nobenih mednarodnih obvezujočih omejitev glede količin emisij. Kitajski predstavniki naj bi takšno stališče predstavili tudi na zaprtem sestanku z evropsko komisarko za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.
Peking je sicer uradno napovedal, da je pripravljen na pogajanja o podnebnem dogovoru, ki bo zajel obdobje po letu 2020, nikoli pa ni eksplicitno obljubil, da se bo k čemu zavezal tudi sam.
Glede ZDA pa je ameriški glavni pogajalec Todd Stern dejal, da so pripravljeni na pogovore o naslednji fazi v globalnem boju zoper podnebne spremembe, ne pa tudi na predhodne obvezujoče zaveze.
Predstavniki Indije, Kitajske, Brazilije in Južnoafriške republike so medtem prepričani, da je obnovitev zavez industrijsko razvitih držav skozi podaljšanje Kjotskega protokola ključnega pomena. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je ob tem poudaril, da spor glede podnebnega dogovora ogroža tudi druga pomembna področja.
V primeru, da se zaveze protokola ne podaljšajo, bi to pomenilo, da bi z letom 2013 prišlo do dejanske pravne praznine v smislu mednarodnih zavez za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. To bi bil zagotovo velik korak nazaj v boju proti podnebnim spremembam in mednarodna skupnost si mora na vsak način prizadevati, da do tega ne bi prišlo.
Znanstveniki so v Durbanu izpostavili, da mednarodni dogovor, četudi bi bil dosežen, ne bi omogočil potrebnega preobrata – omejitve nevarnega globalnega segrevanja. Države morajo prostovoljno začeti zmanjševati emisije, je pozval vodja Programa ZN za okolje Achim Steriner. "Nismo dovolj hitri. Izgubljamo čas," je sklenil.
Žarnić: Čas je, da nehamo čakati, da bodo drugi kaj storili
Na dvanajstdnevni podnebni maraton, ki se je začel pretekli ponedeljek, so včeraj prispeli okoljski ministri, minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posla, Roko Žarnić pa je udeležence konference nagovoril danes popoldne.
Potrebujemo verodostojen načrt, kako bomo prišli do globalnega dogovora, ki mora slediti drugemu in tudi zadnjemu ciljnemu obdobju Kjotskega protokola, je izpostavil Žarnić. Po njegovem mnenju je čas, da nehamo čakati na to, da bodo drugi kaj storili. Poudaril je, da Evropa ukrepa in izpolnjuje svoje obveznosti in da imamo vse več informacij tudi o uspehih boja proti podnebnim spremembam v drugih razvitih in državah v razvoju. "Uspeh Kjotskega protokola v Evropi dokazuje, da je breme ukrepov najlažje deliti s pomočjo pravno zavezujočega instrumenta, ki vsem stranem in deležnikom zagotavlja gotovost, da delujejo v isti smeri," je poudaril minister.
Ob tem je izpostavil, da Slovenija pripada vse manjši skupini držav, ki so pripravljene izpolniti odgovornost v okviru multilateralnega pravno zavezujočega sporazuma, kot je Kjotski protokol. "Ker verjamemo, da si moramo vsi prizadevati za globalni celovit pravno zavezujoč sporazum, če želimo zaustaviti globalno segrevanje," je pojasnil.
Žarnić je spomnil, da smo v EU pripravljeni zagotoviti most do takšnega globalnega dogovora tako, da prevzamemo obveznosti drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. "A če je to vse, kar dosežemo v Durbanu, se bomo sicer morda hvalili s kratkoročno zmago pred mediji, a ne bomo naredili kaj prida za izpolnitev našega glavnega namena, zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov," je opozoril.
Prav danes pa je kanadski minister za okolje Peter Kent poudaril, da je Kjotski protokol "preteklost" in potrdil, da Kanada zato ne bo podprla njegovega podaljšanja. "Že večkrat smo napovedali, da se ne bomo znova zavezali pravilom Kjotskega protokola. Kanada ne bo obstruirala ali jemala poguma državam, ki bodo to storile, za nas pa je Kjoto preteklost," je dejal v svojem govoru v Durbanu.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.