Vajgl: Ni razloga za slavje

Že dan pred glasovanjem so poleg strank vladajoče koalicije, socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) tudi vse druge stranke napovedale, da bodo zakon podprle. Le trije poslanci Zelenih pa so danes simbolično glasovali proti. Kot je v razpravi pred glasovanjem povedala vodja njihove poslanske skupine Eva Glawischnig, rešitev, ki jo prinaša zakon, spoštujejo. A hkrati želijo Zeleni z glasovi proti opozoriti na njegovo "omejenost".

Pred glasovanjem je sicer v dvorani avstrijskega parlamenta med govorci večinoma prevladovalo slavnostno vzdušje. Avstrijski kancler Werner Faymann je tako v razpravi dejal, da je danes pomemben dan za Koroško in Avstrijo. Kot je dejal, je ponosen, da je bilo še enkrat "skupno postavljeno pred tisto, kar ločuje".

Glavni pogajalec na strani države pri vprašanju, državni sekretar Josef Ostermayer, pa je govoril o "čudoviti rešitvi". Izpogajani paket po njegovih besedah v primerjavi s prejšnjimi poskusi prinaša največ dvojezičnih napisov in tudi pri uradnem jeziku podaja rešitev, ki je velikodušnejša od vseh dosedanjih. Da bo poslej 164 krajev imelo dvojezične napise, je celo več, kot je pričakoval sam.

Ob tem se je izrecno zahvalil predsednikoma dveh organizacij manjšine, Marjanu Sturmu iz Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Bernardu Sadovniku iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), kot tudi koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju.

Zakon je uzakonil celovški dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in druge ukrepe za zaščito koroških Slovencev. Poleg postavitve 164 dvojezičnih napisov na Koroškem zakon prinaša še poimensko navedbo krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi tudi za avstrijsko Gradiščansko.

Zakon ureja tudi rabo slovenskega, hrvaškega in madžarskega jezika pred avstrijskimi organi. Slovenska manjšina je pri tem opozorila na nekatere pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva Škocjan in Dobrlo vas. Poleg rabe uradnega jezika pa ostaja sporno tudi dejstvo, da je bil zakon sprejet na ustavni ravni, saj naj bi to pomenilo, da v prihodnosti morebitni popravki ne bodo mogoči.

Mešani odzivi koroških Slovencev

Sturm je poudaril, da je bil sprejet zakon glede dvojezične topografije in rabe uradnega jezika, kar se tiče celovitega zakona, pa se razprava nadaljuje. "Prišlo je do rešitve, ki omogoča, da se strasti pomirijo, da se bo čustven naboj, ki je bil prisoten pri tem vprašanju, zmanjšal in da se bo sedaj moč pogovarjati o ostalih vprašanjih in dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih v bolj konstruktivnemu vzdušju," je še dejal.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je znova izpostavil, da sprejeti zakon ni v skladu z Avstrijsko državno pogodbo, ker med drugim predvsem glede rabe uradnega jezika zmanjšuje območja njegove veljave. Zakon na drugi strani tudi vsebuje določila, ki jih ni predvideval memorandum, o katerem so se koroški Slovenci dogovorili na pogajanjih z avstrijsko zvezno vlado in predstavniki deželne vlade avstrijske Koroške, so opozorili. Vseeno pa so poudarili, da je danes vseeno dan veselja za tiste kraje, ki bodo dobili dvojezične krajevne napise.

Sadovnik je dejal, da je zakon "prvi korak v novo prihodnost v sožitju" na avstrijskem Koroškem, in izrazil upanje, da bo sedaj na področjih gospodarstva, jezika, izobraževanja in drugih prišlo do novih kakovostnih projektov, ki bodo v korist slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Tudi on je prepričan, da se bodo na avstrijskem Koroškem našle občine, ki se bodo dejansko avtonomno odločile za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.

Predsednik Enotne liste (EL), edine politične stranke koroških Slovencev, Vladimir Smrtnik pa je ocenil, da sprejeti zakon pomeni "solidno podlago za nov začetek na področju manjšinske zaščite" na avstrijskem Koroškem. Ob tem je izpostavil, da je manjšinska politika "dinamičen proces" in bi si morali "v interesu plodnega sožitja med obema narodnima skupnostma prizadevati, da bo v prihodnje prišlo do pozitivnega razvoja, in ne do zastoja". Hkrati je izrekel priznanje vsem, ki so se glede tega vprašanja premaknili in tako omogočili politični kompromis, še posebej odvetniku Rudiju Vouku. "Brez njegovega zavzemanja za načela pravne države sploh ne bi prišlo do povišanja števila dvojezičnih krajevnih napisov," je poudaril Smrtnik.

Žbogar: Pomemben korak, a bistven je nadaljnji razvoj manjšine

Slovenija bo danes po sprejetju novele zakona o narodnih skupnostih v avstrijskem parlamentu podala formalno noto, v kateri bo pojasnila svoje videnje, namreč, da je to pomemben korak, vendar pa je sprejemljiva oblika ureditve le takšna, ki zagotavlja nadaljnji razvoj pravic manjšine, je v DZ dejal zunanji minister Samuel Žbogar.

Kot je minister dejal v odgovoru, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da manjšina ocenjuje, da zakon, ki ga danes sprejema avstrijski parlament, ni v celoti v duhu sprejetega memoranduma.

Povedal je še, da je bil v stiku z avstrijskim kolegom Michaelom Spindeleggerjem, ki mu je zatrdil, da zakon ne vpliva na veljavnost ADP in da Avstrija ostaja zavezana 7. členu te pogodbe.

Vajgl: Ni razloga za slavje

Pozno priznanje Avstrije, da več kot pol stoletja od uveljavitve avstrijske državne pogodbe ni izpolnila njenih določil o zaščiti slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, je boljše, kot če takšnega priznanja še danes ne bi bilo, pa je ob tem dejal evropski poslanec Ivo Vajgl.

O svojevrstnem cinizmu in stanju duha na Koroškem po njegovem mnenju govorijo izjave akterjev pogajanj o t. i. kompromisu, češ da so sedaj avstrijske obveznosti iz državne pogodbe uresničene v celoti. "Obžalovanja vredno je, da si avstrijska vlada in oblasti na Koroškem niso vzeli dovolj časa, da bi prišli do pogajalskega rezultata, ki bi bil sprejemljiv za vse tri slovenske organizacije na Koroškem. Še huje je to, da svojega soglasja ni mogel dati Narodni svet koroških Slovencev, ki je brez dvoma politično in kulturno najbolj reprezentativna organizacija slovenske manjšine v sosednji Avstriji," je še zapisal.

Pukšič: Treba je narediti konec podcenjevanju

Iz stranke SLS so sporočili, da že veš čas opozarjajo na problematiko neizvajanja ADP v primeru slovenske manjšine z avstrijske strani. Ob današnjem manevru vlado pozivajo, naj slovenskim državljanom in slovenski manjšini v Avstriji pojasni, ali gre za razvrednotenje omenjene pogodbe in zakaj se ta problem rešuje ravno z ustavnim zakonom. Je mogoče, da v prihodnosti popravki ne bodo možni in bo naša manjšina na Avstrijskem v prihodnje živela pod določenimi pogoji tega zakona?

"Aktualna vlada trdi, da so medsosedski odnosi dobri. Slovenija upošteva pravice manjšin, ki živijo pri nas, vendar se poraja vprašanje, ali so ti odnosi s sosedi res vzajemni in dobri, predvsem pa enakovredni in recipročni. Treba je narediti konec podcenjevanju Slovenije s strani njenih sosed in se z vsemi močmi boriti ne le za naše državljane v obsegu Slovenije, temveč tudi za vse manjšinske skupnosti, ki živijo zunaj naših meja," poudarja poslanec SLS Franc Pukšič, ki še dodaja, da je slovenska zunanja politika hlapčevska.