Med najpogostejšimi nebesnimi telesi Mlečne ceste so pritlikavi planeti. A opaziti se jih s prostim očesom ne da, saj so premalo svetli. Dokler astronomi niso začeli z natančnim preiskovanjem neba, tako nihče ni niti vedel, da sploh obstajajo.
"Če je na primer Sonce 100-vatna žarnica, so pritlikavi planeti lučke na božičnem drevesu," pravi harvardski astronom David Charbonneau.
A če že niso svetli, so pa vsaj množični. V primerjavi z 20 Soncu podobnimi zvezdami, je v galaksiji kar 248 pritlikavih planetov. Nova analiza pa pravi, da naj bi bil med temi mini planeti vsaj eden po lastnostih dovolj podoben Zemlji, da bi na njem lahko obstajalo življenje.
Courtney Dressing, ki je raziskavo vodila, pravi, da naj bi bil vsaj en takšen planet od Sonca oddaljen le okoli 13 svetlobnih let.
Odkritje Zemljinega dvojčka je sicer glavni cilj lovcev na planete, že vse odkar so bili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja odkriti izvensolarni svetovi.
Vse do leta so bili ti planeti, približno tako veliki kot Zemlja in s podobnimi življenjskimi pogoji, premajhni, da bi jih opazili. Potem pa je bil postavljen Keplerjev teleskop.
Odkrivanje Zemlji podobnih svetov je sicer le prvi korak. Večina potencialnih kandidatov, ki jih je do danes izbrskal Keplerjev teleskop, je namreč preveč blizu zvezd, zato so prevroči za bivanje.
Za zdaj tako ocenjujejo, da so za življenje približno primerni trije. Charbonneau pa še dodaja, da so pritlikavi planeti še bolj aktivni od Sonca, kar pomeni veliko sončevih peg, izbruhov in potencialno nevarnega ultravijoličnega sevanja.
Seveda pa večje število tovrstnih planetov pomeni več možnosti za odkritje primernega planeta. In zadnje odkritje pri astronomih vzbuja upanje. "13 svetlobnih let v astronomskem jeziku pomeni, da je planet na drugi strani parka," pravi Charbonneau.
Prav ta bližina je ključnega pomena, saj je v tem primeru preučevanje lastnosti planeta precej lažje. Tako bodo lahko preučili tudi molekule metana in kisika, ki lahko izdajo prisotnost življenja. Takšna analiza trenutno sicer še ni mogoča, a to naj bi se spremenilo že leta 2018, ko bo lansiran vesoljski teleskop James Webb.
Še pred raziskavo bo treba primerne pritlikave planete tudi dejansko locirati, a gre za perspektiven projekt, meni Charbonneau. "Imajo izjemno dolgo življenjsko dobo. Življenje je na Zemlji mogoče manj kot pet milijard let in še kakšno milijardo let bo trajalo, preden se Sonce tako zelo približa, da bo postalo prevroče. Za razliko od tega pa se pritlikavi planeti zelo malo spremenijo v celo deset milijardah let. Verjetnosti, da v lastnem osončju najdemo bivalni planet, je veliko in trenutno vemo, da je vsaj eden od teh potencialnih planetov v neposredni soseščini," pravi.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.