Baltasar Garzon, nekdanji znani španski sodnik in odvetnik ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assanga, je prepričan, da njegov varovanec ni pirat in terorist. Pravi, da se je odločil primer prevzeti, ker po njegovem mnenju zadeva človekove pravice, demokracijo in svobodo govora.
Assange je za azil zaprosil Ekvador, prav z ekvadorskimi novinarji pa je govoril Garzon in jim dejal, da bi izročitev Assanga Švedski bila enaka, kot bi ga poslali v ZDA, kjer bi lahko bil po mnenju njegovih podpornikov že skrivaj obsojen zaradi izdaje ameriških skrivnosti. Ekvador pa je napovedal, da bo odločitev o Assangevi prošnji za zatočišče odločil po koncu olimpijskih iger v Londonu.
Garzon je sicer eden najbolj cenjenih pravnikov v Španiji in se je ukvarjal s primeri proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in korupciji, še posebej tistih, ki so bili storjeni v času diktature generala Franca. Leta 2010 pa so ga zamenjali in mu sodili, ker naj bi ukazal prisluškovanje pogovorom pripornikom in njihovim odvetnikom v sicer politično zelo občutljivem primeru korupcije, v katerega je bilo vpletenih nekaj zelo pomembnih poslovnežev iz Madrida in Valencie.
V začetku leta mu je špansko vrhovno sodišče izreklo 11-letno prepoved ukvarjanja s sodniškim poklicem. Sodijo pa mu tudi, ker je odprl preiskavo o izginulih za časa Francove diktature in ta primer je še precej bolj občutljiv. Obtožen je kršenja zakona o amnestiji, ki ga je španski parlament sprejel leta 1977, dve leti po koncu diktature. Garzon je namreč začel preiskavo o 100.000 pogrešanih v španski državljanski vojni, ki je trajala od leta 1936 do leta 1939 in v času Francove diktature, ki je trajala od konca državljanske vojne pa do leta 1975.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.