Assangeova prošnja za azil 'zadnji obupan poskus'

Avstralska premierka Julia Gilard je Julianu Assangeu, ustanovitelju WikiLeaksa, znova ponudila konzularno pomoč. Assange je včeraj za politični azil zaprosil na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu.

"Avstralija bo še naprej dajala podporo Assangeu, tako kot podpira vse Avstralce, ki živijo v tujini in se znajdejo v težavah," je dejala Gillardova v torek ob robu vrha skupine gospodarsko najmočnejših držav G20. Dejala je še, da se mora Assange odločiti sam.

V Veliki Britaniji Assangeu grozi aretacija

V Veliki Britaniji pa Assangeu grozi aretacija. Britanski Scotland Yard je danes sporočil, da je Assange kršil pogoje varščine, ki so med drugim zahtevali, da na naslovu, določenem ob plačilu varščine, ostane med 22. in 8. uro. Zaradi kršenja pogojev – v tem času je bil na ekvadorskem veleposlaništvu – mu zdaj grozi aretacija.

Kot so pojasnili, Assangea sicer ne morejo prijeti, dokler ta uživa zaščito ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Na britanskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da je Assange "zunaj dosega policije", da pa se dogovarjajo z Ekvadorjem o rešitvi tega vprašanja.

Gillardova je dejala, da bi Avstralija izročitvi nasprotovala, če bi Assangeu grozila smrtna kazen, vendar gre v tem primeru za obtožbe o spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih obravnavali po švedski zakonodaji.

Assangeova mati Christine pa je danes ocenila, da je prošnja njenega sina za politični azil v Ekvadorju "zadnji obupan poskus". Ob tem je izrazila upanje, da bo njen sin dobil azil v tej ali kateri drugi državi na svetu.

Spomnimo ...

Britansko vrhovno sodišče je 14. junija zavrnilo prošnjo Assangea za vnovično obravnavo vprašanja njegove izročitve Švedski. Prošnjo za ponovno odprtje primera je vložil, potem ko je vrhovno sodišče konec maja zavrnilo njegovo pritožbo na sklep o izročitvi.

Assange je tako v prizadevanjih, da prepreči izročitev, izkoristil vse pravne možnosti na Otoku in se lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice. Po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.

Vrhovno sodišče je sicer v svoji odločitvi 14. junija zapisalo, da lahko postopek izročitve steče šele čez 14 dni, kar pomeni najprej 28. junija. Po preteku tega dvotedenskega roka imajo pristojni organi deset dni časa za dejansko izročitev.

Assangea želijo na Švedskem zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil v Stockholmu leta 2010. Ustanovitelj WikiLeaksa ostro zavrača obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi z obema sporazumni.
Po njegovem mnenju so obtožbe na njegov račun politično vzpodbujene in povezane z objavami na WikiLeaksu, ki so bile najbolj odmevne prav v mesecih pred izdajo zapornega naloga.

Assange je namreč povzročil pravi vihar z objavo več deset tisoč ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks. Zato se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi lahko odgovarjal zaradi spornih objav.