Vsaki izmed ameriških zveznih držav pripada določeno število elektorskih mest, ki so določeni glede na število prebivalcev, pa tudi na ekonomsko moč države glede na ameriško gospodarstvo. Zvezna država ima tako najmanj tri elektorska mesta (npr. Vermont, Alabama, pa tudi Alaska) in največ 55, kolikor jih ima Kalifornija. Zvezne države z večjim številom elektorskih mest so še Teksas (34), New York (31), Florida (27), Pensilvanija (21) in Ohio (20). Vseh elektorskih mest je 538.
Na predsedniških volitvah, potem ko so v zvezni državi prešteti glasovi in znan zmagovalec, elektorji oddajo glasove. Za zmago kandidat potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Da ne bi prišlo do prevelikih zapletov, elektorje izvolijo iz vrst stranke, ki je v državi dobila večino. Po tradiciji tako elektorji svoj glas oddajo predsedniškemu kandidatu, ki ga je nominirala stranka, ki ji elektorji pripadajo. V ameriški zgodovini se je sicer nekajkrat že zgodilo, da posamezni izvoljeni elektorji niso podprli predsedniškega kandidata, za katerega so dobili glasove na volitvah, a to doslej še nikoli ni bilo usodno, poleg tega pa največji stranki vselej skušata na kandidatne liste postaviti ljudi, ki jima najbolj zaupata.
Kot zanimivost velja omeniti, da je po nepisanem pravilu zmagovalec predsedniških volitev tisti, ki zmaga na Floridi, v Pensilvaniji in Ohiu oziroma vsaj v dveh od teh držav.
Če nihče izmed predsedniških kandidatov ne dobi potrebnih 270 glasov oziroma, če dva kandidata dobita vsak po polovico, torej 269 elektorskih glasov, potem o zmagovalcu odloči predstavniški dom ameriškega Kongresa.
Pomisleki o ameriškem volilnem sistemu so se pojavili predvsem po zadnjih volitvah leta 2000, ko je z večino elektorskih glasov zmagal George Bush, čeprav je njegov takratni protikandidat Al Gore v absolutnem seštevku prejel več glasov volivcev.
Razlog za takšen posredni način volitev je v federalni obliki ZDA, hkrati pa zgodnji ameriški oblastniki, ki so sistem uvedli, niso povsem verjeli v popolno in čisto demokracijo.
Značilnost ZDA je tudi v tem, da nimajo ene centralne volilne komisije, pač pa je teh zelo veliko in vsaka sama izbere način, na katerega bodo volivci oddali svoj glas. Poleg tega ameriški volivci na volitvah vselej odločajo o več stvareh hkrati in sicer poleg predsedniških volitev opravijo še volitve v predstavniški dom, nekatere države tudi v senat, opravijo tudi lokalne volitve ter se o marsičem odločajo tudi na referendumih.
Države se med seboj razlikujejo tudi glede načina volitev. Nekatere še vedno uporabljajo papirne glasovnice, ki pa jih nato štejejo mehansko, v nekaterih državah pa so že uvedli tudi elektronski sistem glasovanja. Zaradi tega se v ZDA pojavljajo tudi kritike različnih načinov glasovanja, saj bi po mnenju nekaterih nacionalne volitve morale potekati po usklajenem in enotnem sistemu.
